Na letošnjem 13. Pegasusovem Brušenju sekire smo odprli eno ključnih vprašanj današnjega poslovnega okolja: kako razumeti in uporabljati umetno inteligenco, ko se ta razvija hitreje kot organizacije same.
Simon Franko, direktor BASF Slovenija, Madžarska, Romunija in Bolgarija, je s svojim predavanjem ponudil pogled, ki presega orodja in funkcionalnosti. Govoril je o tem, kako UI že danes spreminja način razmišljanja, odločanja in delovanja podjetij ter kakšna je vloga vodij v tem novem okolju.
Spodaj delimo povzetek njegovega predavanja.
Pegasusovo brušenje sekire na Ptuju je že tradicionalno prostor, kjer se srečujemo podjetniki z željo oplemenititi svoje znanje in pogledati onkraj vsakodnevnih operativnih izzivov. Tokratno srečanje je s svojo pronicljivo analizo zaznamoval Simon Franko, direktor BASF Slovenija, Madžarska, Romunija in Bolgarija, po izobrazbi kemik, ki umetne inteligence (UI) ne opazuje le skozi tehnološka očala, temveč predvsem skozi njen vpliv na poslovne modele, znanost in družbo. Njegovo predavanje je služilo kot nujen klic k budnosti v svetu, ki se spreminja hitreje, kot so pripravljeni priznati naši tradicionalni sistemi.
Tema umetne inteligence danes ni več le vprašanje prihodnosti, temveč ključni element sedanjosti, ki neusmiljeno vdira v vse pore našega življenja. Franko poudarja, da se nahajamo v obdobju, ko se je UI preobrazila iz preproste programske opreme, ki ji nekaj naročimo, v pravo inteligenco, ki je sposobna samostojnega izvrševanja korakov. Če smo še pred nekaj leti govorili o avtomatizaciji rutinskih opravil, danes vstopamo v dobo digitalnih agentov – sistemov, ki ne le predlagajo rešitev, ampak sami izvajajo akcije, berejo našo e-pošto, odgovarjajo nanjo in celo predvidevajo naše potrebe, preden jih sploh izrazimo.
Hitrost napredka je osupljiva in za marsikoga zastrašujoča. Franko navaja, da se je inteligenca na področju znanstvenih raziskav v zadnjih dveh letih izboljšala za faktor 19, medtem ko so se stroški uporabe teh modelov drastično zmanjšali. To pomeni, da so orodja, ki so bila še včeraj dostopna le redkim laboratorijem, danes na dosegu roke vsakemu podjetniku. Vendar pa s to močjo prihaja tudi tveganje, ki ga Franko poimenuje “sintetična demenca”, pojav ko se modeli UI učijo na podatkih, ki so jih zgenerirali prejšnji modeli, kar lahko vodi v vedno večje halucinacije in popačenje resničnosti.
Vpliv teh tehnologij na poslovne procese je viden na vsakem koraku. V logistiki lahko UI v trenutku simulira zapletene scenarije, kot je preusmeritev ladij okoli Afrike zaradi geopolitičnih konfliktov, hkrati pa izračuna stroške, emisije CO2 in pripravi vso potrebno dokumentacijo. V marketingu se poslavljamo od splošnih kampanj in vstopamo v svet popolne personalizacije, kjer bo vsak posameznik prejel oglas, prilagojen njegovim specifičnim željam in finančnim sposobnostim. Celo v znanosti, kjer je na primer projekt AlphaFold v nekaj sekundah rešil uganke proteinskih struktur, za katere so doktoranti prej potrebovali leta dela, UI briše meje mogočega.
Vendar tehnologija sama po sebi ni dovolj. Franko opozarja na geopolitične in varnostne izzive, saj države, kot sta Kitajska in ZDA, v UI vlagajo tisoče milijard, medtem ko se Evropa pogosto zapleta v birokratske zanke in pretirano regulacijo. Kot je dejal: “V Evropi pogosto mislimo, da bomo z regulacijo rešili svet, a pri umetni inteligenci nas lahko analiza-paraliza hitro potisne v ozadje.” Primeri iz Nemčije, kjer podjetja še vedno pošljejo 30 milijonov faksov letno, so zgovoren dokaz, kako težko se nekateri sistemi ločijo od preteklosti, medtem ko svet drvi naprej.
Tu se vloga vodij korenito spreminja. Vodja prihodnosti ne sme biti le tisti, ki delegira naloge, temveč mora postati t.i. “polimatični lider” z globokim razumevanjem tehnologije in hkrati širokim obzorjem na področju etike, psihologije in strategije. Ključna veščina postaja kritično razmišljanje, sposobnost ločiti resnico od halucinacij umetne inteligence. Franko spodbuja kulturo eksperimentiranja, kjer so napake del procesa, in omenja koncept “F*** up Fridays”, kjer se ekipa odkrito pogovori o tistem, kar ni uspelo. Le v takšnem okolju se lahko zaposleni naučijo aktivno uporabljati UI kot svojega zaveznika.
Pomembno sporočilo predavanja je, da umetna inteligenca ne bo nadomestila človeka, ampak bo spremenila način, kako delamo. Največjo prednost bodo imela tista podjetja in posamezniki, ki bodo sposobni najhitrejše prilagoditve. “Umetna inteligenca so krila, a še vedno potrebujemo jezdeca, ki ve, kam konja usmeriti,” je ena izmed Frankovih osrednjih misli, ki poudarja, da človeški faktor, empatija in strateška intuicija ostajajo nenadomestljivi.
Zaključek predavanja na Pegasusovem brušenju sekire je bil močan opomnik, da je prihodnost definirana s tem, kar počnemo danes. Pasivno čakanje na popolno zakonodajo ali popolno varnost je recept za zaostanek. Odgovorna uporaba tehnologije zahteva pogum za učenje in pripravljenost na nenehne spremembe. “Prihodnost se ne zgodi sama od sebe, ampak na podlagi odločitev, ki jih sprejmemo v tem trenutku.” Za podjetnike in vodje to pomeni, da morajo UI aktivno vključiti v svoje razmišljanje, ne kot grožnjo, temveč kot orodje, ki jim bo omogočilo, da v hitro spreminjajočem se svetu ne le preživijo, ampak poletijo.
