<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Pegasus Slovenija</title>
	<atom:link href="https://pegasus-slovenija.si/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://pegasus-slovenija.si</link>
	<description>Podjetniki za podjetnike</description>
	<lastBuildDate>Wed, 11 Nov 2026 13:57:51 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=7.1.4</generator>

<image>
	<url>https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2021/10/PEGASUS-LogoSM-01-100x98.jpg</url>
	<title>Pegasus Slovenija</title>
	<link>https://pegasus-slovenija.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Tri generacije, 22 podjetij in odločitve, ki so oblikovale ROTO</title>
		<link>https://pegasus-slovenija.si/tri-generacije-22-podjetij-in-odlocitve-ki-so-oblikovale-roto/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Pegasus]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 11 Nov 2026 11:42:07 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[KROG]]></category>
		<category><![CDATA[krog]]></category>
		<category><![CDATA[podjetniška rast]]></category>
		<category><![CDATA[vodenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://pegasus-slovenija.si/?p=11356</guid>

					<description><![CDATA[Družinska podjetja predstavljajo hrbtenico gospodarstva, uspešen prenos na naslednjo generacijo pa ostaja eden njihovih največjih izzivov. Na Pegasusovem podjetniškem KROGu v podjetju Lotrič Meroslovje smo skozi iskren pogovor odprli teme družinske ustave, prenosa odgovornosti, organizacijske kulture, strategije 2030 ter spoznali, zakaj se vodenje ne deduje, ampak se ga je treba naučiti.]]></description>
			<style id="elementor-post-11356">.elementor-11356 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe:hover .elementor-widget-container{background-color:transparent;background-image:linear-gradient(180deg, #02010100 0%, #FFFFFF00 100%);}.elementor-11356 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe > .elementor-widget-container{margin:26px 0px 0px 0px;padding:12px 0px 0px 0px;}.elementor-11356 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe{text-align:justify;font-weight:var( --e-global-typography-60e5762-font-weight );color:#000000;}.elementor-11356 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe p{margin-block-end:13px;}.elementor-11356 .elementor-element.elementor-element-2085d09:hover .elementor-widget-container{background-color:transparent;background-image:linear-gradient(180deg, #02010100 0%, #FFFFFF00 100%);}.elementor-11356 .elementor-element.elementor-element-2085d09{text-align:justify;font-weight:var( --e-global-typography-60e5762-font-weight );}</style>							<content:encoded><![CDATA[		<div data-elementor-type="wp-post" data-elementor-id="11356" class="elementor elementor-11356">
						<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-5f9d2a4 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="5f9d2a4" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-3eda544f" data-id="3eda544f" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-6e146fbe elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="6e146fbe" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<h3><strong>Kako podjetje iz ene garaže zraste v mednarodno skupino? In kako poskrbeti, da se podjetniška zgodba s prenosom na naslednjo generacijo ne konča, temveč šele zares razvije?</strong></h3>
<p>Na Pegasusovem podjetniškem KROGu smo obiskali podjetje ROTO, kjer smo skozi pogovor s tremi generacijami družine Pavlinjek spoznali zgodbo o podjetništvu, drznih poslovnih odločitvah, medgeneracijskem sodelovanju in izzivih, ki jih prinaša rast družinskega podjetja.</p>
<p>Iz majhne domače delavnice je skozi desetletja nastala mednarodna skupina z 22 podjetji. Toda za takšno rastjo niso zgolj dobre poslovne priložnosti. So tudi odločitve, ki zahtevajo precej poguma, premišljeno upravljanje financ, pripravljenost na spremembe in predvsem sposobnost, da ustanovitelji pravočasno prepustijo odgovornost naslednji generaciji.</p>
<p><strong>Kaj je družini Pavlinjek pomagalo zgraditi uspešno mednarodno podjetje in katere njihove izkušnje so uporabne tudi za druga, ne nujno družinska podjetja?</strong></p>
<p>V nadaljevanju povzemamo nekaj najzanimivejših poudarkov našega pogovora.</p>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-2085d09 elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="2085d09" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<h3><strong>1. Naslednika ne vzgojiš čez noč </strong></h3>
<p>Pri družini Pavlinjek se vključevanje naslednje generacije v posel ni začelo s prevzemom vodstvenih funkcij, temveč že v otroštvu.</p>
<p>Začetki podjetniške zgodbe segajo v leto 1950, v sedemdesetih letih pa se je družina usmerila v takrat še pionirsko predelavo plastike. Posel se je razvijal v domači garaži, kjer sta bila delavnica in družinsko življenje praktično neločljivo povezana.</p>
<p>Otroka sta po pouku najprej obiskala delavnico in šele nato sedla k šolskim obveznostim. Družino sta spremljala tudi na sejmih, poslovnih poteh in srečanjih s kupci. Poslovni pogovori so bili del družinskih kosil, potovanj in vsakdanjega življenja. Zato zanju nikoli ni obstajal izrazit trenutek, ko bi se odločila »vstopiti v družinsko podjetje«. Podjetništvo je bilo že od nekdaj del njunega življenja. Podoben pristop danes nadaljuje tudi tretja generacija. Eden od vnukov ob sobotah v delavnici izdeluje modele čolnov za sejme, vnukinja pa že spremlja starše na poslovnih poteh v tujino. </p>
<p><b>Ključno spoznanje:</b> Uspešen prenos podjetja se ne začne s podpisom pogodbe o nasledstvu. Začne se mnogo prej, z razvijanjem zanimanja, razumevanja posla in občutka odgovornosti. Pri tem pa je pomembno, da naslednja generacija podjetništvo spozna kot priložnost in ne kot obveznost.</p>
<h3><strong>2. Včasih moraš zavrnit promet, da lahko zrasteš</strong></h3>
<p><span style="background-color: transparent;">Ena najzanimivejših odločitev v zgodovini podjetja ROTO je bila povezana s strateško specializacijo.</span></p>
<p>Okoli leta 2000 je podjetje uporabljalo številne različne proizvodne tehnologije in delovalo na več področjih. Pomemben del poslovanja je predstavljala embalaža za mlečno industrijo, ki je v takrat ustvarjala kar 60 % celotnega prometa podjetja. Kljub temu so se odločili, da jo prodajo. Zakaj bi se podjetje prostovoljno odpovedalo več kot polovici svojih prihodkov?</p>
<p>Ker so prepoznali, da največji dolgoročni potencial ni nujno tam, kjer danes ustvarjaš največ prometa. Namesto razpršenosti na številna področja so se odločili za specializacijo v rotacijskem litju plastike oziroma rotolivu, tehnologiji, v kateri so videli bistveno večje možnosti za razvoj in mednarodno širitev. Takšna odločitev je zahtevala precej poguma. Odpovedati se utečenemu poslu in pomembnemu delu prihodkov zaradi dolgoročne strategije ni nekaj, za kar se podjetniki zlahka odločijo. Toda prav ta usmeritev je postala eden od temeljev nadaljnje rasti skupine. Podjetje je kasneje svojo prisotnost na tujih trgih širilo tudi s prevzemi konkurenčnih podjetij, med drugim v Italiji in Nemčiji.</p>
<p><span style="background-color: transparent;"><b>Ključno spoznanje: </b>Rast podjetja ne pomeni nujno širjenja na vedno več področij. Včasih največjo priložnost predstavlja prav odločitev, česa ne bomo več počeli.</span></p>
<h3>3. Najtežji del prenosa podjetja ni lastništvo, temveč odgovornost</h3>
<p>Prenos družinskega podjetja je pogosto ena najzahtevnejših preizkušenj tako za ustanovitelje kot za njihove naslednike. Pri družini Pavlinjek se je prenos operativnega vodenja začel postopoma, ko je oče prevzel pomembnejšo vlogo v obrtno-podjetniški zbornici. Naslednika sta bila takrat stara komaj 22 oziroma 23 let.</p>
<p>Na začetku sta med delom očeta klicala skoraj vsakih 30 minut, nato vsaki dve uri, nato enkrat dnevno, dokler se razmerje ni obrnilo in je oče začel klicati njiju.</p>
<p>Ta preprosta zgodba zelo nazorno prikazuje proces, ki je v številnih družinskih podjetjih veliko zahtevnejši od formalnega prenosa lastništva: ustanovitelj se mora naučiti prepustiti nadzor, naslednik pa prevzeti odgovornost. Pomemben mejnik se je zgodil tudi na poslovnem kongresu na Floridi, kjer je družina prejela ponudbo ameriškega investitorja za nakup podjetja. Oče je Matjažu in Nuši predstavil dve možnosti: podjetje prodajo in si razdelijo kupnino ali pa prevzameta polno odgovornost za njegovo nadaljnjo prihodnost in tako sta se odločila za nadaljevanje družinske podjetniške zgodbe.</p>
<p>S tem sta sprejela tudi odgovornost, ki je ni mogoče prenesti zgolj z imenovanjem na vodstveni položaj.</p>
<p>Od odnosa starš–otrok do enakopravnega poslovnega partnerstva</p>
<p>Eden pomembnejših poudarkov pogovora je bil, da se morajo ob prenosu podjetja spremeniti tudi medsebojni odnosi, saj za uspešno sodelovanje ni dovolj, da ustanovitelj nasledniku prepusti direktorski stolček, če ga pri vseh pomembnih odločitvah še vedno obravnava kot otroka. Pri poslovni mizi morajo družinski člani delovati kot enakopravni partnerji, ne glede na njihove družinske vloge, obenem pa morajo izkušenejše generacije mladim dovoliti, da sprejemajo svoje odločitve, razvijajo lastne ideje in tudi delajo napake. Njihova naloga ni, da preprečijo vsako napako, temveč da pomagajo preprečiti tiste, ki bi lahko ogrozile obstoj podjetja.</p>
<p><span style="background-color: transparent;"><b>Ključno spoznanje:</b> Odgovornosti se ni mogoče naučiti, če nekdo drug ves čas sprejema odločitve. Uspešen prenos zahteva zaupanje na eni strani in pripravljenost prevzeti posledice na drugi.</span></p>
<h3><strong>4. Družinski odnosi potrebujejo pravila, ne zgolj dobrih namenov</strong></h3>
<p>Družinska podjetja imajo pomembno prednost: zaupanje, skupne vrednote in dolgoročno razmišljanje.</p>
<p>Toda prav družinski odnosi lahko postanejo tudi vir največjih poslovnih konfliktov. Ko podjetje raste, se povečuje število družinskih članov, širijo se interesi in spreminjajo pričakovanja glede dela, odgovornosti, lastništva ter delitve dobička.</p>
<p>Družina Pavlinjek je zato vzpostavila družinsko ustavo, ki opredeljuje pravila vključevanja družinskih članov v poslovanje, razmerja med aktivnimi in pasivnimi lastniki ter nasledstvene poti. Posebno pozornost namenjajo tudi ohranjanju družinskega lastništva osnovne dejavnosti. Na podlagi lastnih izkušenj so oblikovali še eno jasno pravilo: družinski člani, ki se družini pridružijo s poroko, se ne vključujejo v osnovno dejavnost skupine, lahko pa razvijajo svoje poslovne aktivnosti na drugih področjih. Namen takšne ureditve je omejiti morebitne konflikte interesov, vpliv različnih družinskih vej in zaplete pri poslovnem odločanju.</p>
<p>To seveda ni univerzalen recept za vsako družinsko podjetje, je pa zanimiv primer, kako pomembno je, da se družina o občutljivih vprašanjih pravočasno dogovori.</p>
<p><b>Ključno spoznanje:</b> Jasno določena pravila niso izraz nezaupanja med družinskimi člani, temveč lahko predstavljajo enega najpomembnejših mehanizmov za dolgoročno ohranjanje dobrih odnosov in stabilnosti podjetja.</p>
<p> </p>
<h3><strong>5. Digitalizacija, ki prinaša rezultate: od tedenskega obračuna do 95-odstotno natančnega planiranja</strong></h3>
<p>Med obiskom proizvodnje in pogovorom smo spoznali tudi več konkretnih primerov, kako se v skupini ROTO lotevajo produktivnosti, nagrajevanja in tehnološkega razvoja.</p>
<h4><strong>5.1. Zaposleni vsak ponedeljek vedo, koliko so zaslužili</strong></h4>
<p>V proizvodnji uporabljajo sistem MES, ki omogoča digitalno spremljanje opravljenega dela. Vsak stroj ima svoj terminal, zaposleni pa ob zaključku izdelave skenirajo izdelek, ki se samodejno zabeleži v sistem.Tako vsak ponedeljek natančno vedo, koliko so zaslužili v preteklem tednu.</p>
<p>Pomemben del sistema predstavljajo stimulativne norme, ki niso zastavljene na skrajni meji zmogljivosti. Če je dejanski čas izdelave nrp. ena ura, lahko norma na primer znaša eno uro in 15 minut.</p>
<p>Zaposleni, ki normo presežejo, so dodatno nagrajeni.  Sistem tako omogoča neposredno povezavo med produktivnostjo in nagrajevanjem.</p>
<h4><strong>5.2. Umetna inteligenca samostojno načrtuje proizvodnjo</strong></h4>
<p>Eden tehnološko najzanimivejših primerov je uporaba umetne inteligence pri planiranju proizvodnje.</p>
<p>Na podlagi petletne baze podatkov so razvili model strojnega učenja, ki je potreboval približno leto in pol učenja. Danes po predstavljenih podatkih samostojno načrtuje proizvodnjo s 95-odstotno natančnostjo. Gre za konkreten primer uporabe umetne inteligence tam, kjer podjetjem lahko prinese merljive koristi: pri optimizaciji kompleksnih operativnih procesov.</p>
<h4><strong>5.3. Robotizacija je potrojila produktivnost</strong></h4>
<p>Pri proizvodnji tehnično zahtevnih izdelkov so določene procese robotizirali. Rezultat? Po njihovih izkušnjah se je produktivnost na teh procesih potrojila, zaposlene pa so razbremenili dela zahtevnejših proizvodnih opravil.</p>
<p><strong>Ključno spoznanje:</strong> Digitalizacija in umetna inteligenca imata največjo vrednost takrat, ko rešujeta konkretne poslovne probleme. Smisel njune uporabe ni v uvajanju novih tehnologij zaradi tehnologije same, temveč v večji učinkovitosti, preglednosti in boljših rezultatih.</p>
<h3><strong>6. Kako voditi 22 podjetij, ne da bi izgubil nadzor?</strong></h3>
<p>S širitvijo na tuje trge se podjetja srečajo z novim izzivom: kako ohraniti skupno organizacijsko kulturo, učinkovito vodenje in finančni nadzor, hkrati pa lokalnim ekipam omogočiti dovolj samostojnosti?</p>
<p>V skupini ROTO se tega lotevajo z jasno razdelitvijo odgovornosti.</p>
<p>Lokalni trgi potrebujejo lokalne ljudi.</p>
<p>Prodajo na tujih trgih vodijo domači strokovnjaki, ki najbolje poznajo kupce, poslovne navade in kulturno okolje. Slovenska centrala jim pri tem zagotavlja tehnično, razvojno, pravno in drugo strokovno podporo. Vodstveni kadri, ki prevzemajo odgovornost v tujini, pred tem določeno obdobje preživijo v Sloveniji, kjer spoznajo način dela, organizacijsko kulturo in pravila skupine.</p>
<p>Pomemben del njihovega pristopa je tudi ohranjanje zaposlenih ob prevzemih tujih podjetij. Namesto popolne menjave ekip stavijo na obstoječe znanje in gradnjo zaupanja, pri čemer posebno pozornost namenjajo izpolnjevanju danih obljub.</p>
<p>Samostojnost pri vodenju, disciplina pri financah,</p>
<p>Direktorji posameznih podjetij imajo precejšnjo operativno avtonomijo, finančni nadzor pa ostaja centraliziran. Pri tem so posebej zanimivi njihovi redni kontrolni mehanizmi:</p>
<ul>
<li>Vsak petek: pregled denarnega toka (cash flow).</li>
<li>Vsak mesec: pregled bilanc stanja.</li>
</ul>
<p>Takšen pristop omogoča pravočasno zaznavanje morebitnih finančnih težav, ne da bi bilo treba vsakodnevno posegati v operativne odločitve lokalnih vodstev.</p>
<p><strong>Ključno spoznanje:</strong> Večja organizacija ne potrebuje nujno več centraliziranega odločanja. Potrebuje pa jasna pravila, odgovorne ljudi in pravočasne informacije o poslovanju.</p>
<h3><strong>7. Pet naukov družine Pavlinjek, uporabnih tudi za vaše podjetje</strong></h3>
<p>Iz tokratnega Pegasusovega podjetniškega KROGa lahko izluščimo pet pomembnih podjetniških spoznanj:</p>
<p>Ne zamenjujte trenutnega prometa z dolgoročnim potencialom. Tudi dejavnost, ki danes ustvarja večino prihodkov, ni nujno najboljša osnova za prihodnjo rast. Strateška osredotočenost včasih zahteva tudi boleče odločitve.</p>
<p>Naslednikom ne predajte le podjetja, temveč tudi odgovornost. Prenos lastništva je pravni postopek, prenos odgovornosti pa dolgotrajen proces. Začnite dovolj zgodaj in omogočite naslednji generaciji, da postopoma prevzema samostojne odločitve.</p>
<p>Družinska povezanost ne nadomesti jasnih poslovnih pravil. O lastništvu, nasledstvu, vključevanju družinskih članov in razdelitvi odgovornosti se je najbolje dogovoriti, preden nastanejo nesoglasja.</p>
<p>Nagrajujte rezultate in vlagajte v produktivnost. Transparenten sistem nagrajevanja, digitalizacija in avtomatizacija lahko pomembno prispevajo k učinkovitosti podjetja. Pomembno je, da so cilji jasni, merljivi in razumljivi zaposlenim.</p>
<p>Zaupajte ljudem, vendar ohranite pregled nad poslovanjem. Odgovorni vodje potrebujejo samostojnost, podjetje pa zanesljive informacije. Jasna pravila in redno spremljanje ključnih kazalnikov omogočajo oboje.</p>
<p> </p>
<h3><strong>8. Zaključek: podjetje raste, ko ustanovitelj ne potrebuje več sprejeti vsake odločitve</strong></h3>
<p>Zgodba družine Pavlinjek ni zgolj zgodba o rasti od domače garaže do mednarodne skupine 22 podjetij.</p>
<p>Je tudi zgodba o tem, kako se podjetje skozi generacije spreminja, kako pomembno je pravočasno prepoznati nove poslovne priložnosti ter zakaj so za dolgoročni uspeh poleg podjetniškega poguma potrebni tudi jasna pravila, finančna disciplina in zaupanje v ljudi. Morda pa je eno najpomembnejših spoznanj prav to, da uspeh ustanovitelja ni le v tem, kaj je zgradil sam, temveč tudi v tem, kako dobro lahko podjetje deluje in raste brez njegovega vsakodnevnega odločanja.</p>
<p>Za razmislek v vašem podjetju:</p>
<ul>
<li>Ali imate jasno strategijo razvoja ali zgolj nadaljujete dejavnosti, ki so vam doslej prinašale prihodke?</li>
<li>Če bi se ustanovitelj oziroma direktor jutri umaknil iz operativnega vodenja, kdo bi prevzel ključne odločitve?</li>
<li>So pravila glede odgovornosti, lastništva in nasledstva jasno določena?</li>
<li>Ali zaposleni razumejo, kako njihovi rezultati vplivajo na nagrajevanje?</li>
<li>Kateri proces v vašem podjetju bi z digitalizacijo ali avtomatizacijo lahko bistveno izboljšali?</li>
</ul>
<p> </p>
<p>Prav takšne izkušnje in odprta izmenjava pogledov med podjetniki so bistvo Pegasusovih podjetniških KROGov. Ne gre za iskanje univerzalnih receptov, temveč za spoznavanje rešitev, ki so se v resničnem podjetniškem okolju izkazale za učinkovite.</p>
<p>Družini Pavlinjek se zahvaljujemo za gostoljubje, ogled podjetja in predvsem za iskren vpogled v njihovo podjetniško zgodbo. Hvala tudi vsem udeležencem, ki ste s svojimi vprašanji in izkušnjami soustvarili še en odličen podjetniški KROG.</p>
<p> </p>								</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-7c35343 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="7c35343" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-67360fa" data-id="67360fa" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-894ec7d elementor-widget elementor-widget-image" data-id="894ec7d" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img fetchpriority="high" decoding="async" width="1024" height="577" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/1-1024x577.png" class="attachment-large size-large wp-image-11358" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/1-1024x577.png 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/1-300x169.png 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/1-768x432.png 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/1-1536x865.png 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/1-600x338.png 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/1-155x87.png 155w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/1.png 1671w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
				<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-3c25190" data-id="3c25190" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-6d4de4e elementor-widget elementor-widget-image" data-id="6d4de4e" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img decoding="async" width="1024" height="577" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/2-1024x577.png" class="attachment-large size-large wp-image-11359" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/2-1024x577.png 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/2-300x169.png 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/2-768x432.png 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/2-1536x865.png 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/2-600x338.png 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/2-155x87.png 155w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/2.png 1671w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
				<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-9fd9437" data-id="9fd9437" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-b633629 elementor-widget elementor-widget-image" data-id="b633629" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img decoding="async" width="1024" height="577" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/13-1024x577.png" class="attachment-large size-large wp-image-11361" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/13-1024x577.png 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/13-300x169.png 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/13-768x432.png 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/13-1536x865.png 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/13-600x338.png 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/13-155x87.png 155w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/13.png 1671w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-56b3205 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="56b3205" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-9e4bba8" data-id="9e4bba8" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-8e4a93d elementor-widget elementor-widget-image" data-id="8e4a93d" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img loading="lazy" decoding="async" width="1024" height="577" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/8-1024x577.png" class="attachment-large size-large wp-image-11370" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/8-1024x577.png 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/8-300x169.png 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/8-768x432.png 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/8-1536x865.png 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/8-600x338.png 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/8-155x87.png 155w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/8.png 1671w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
				<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-8516c66" data-id="8516c66" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-981307c elementor-widget elementor-widget-image" data-id="981307c" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img loading="lazy" decoding="async" width="1024" height="577" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/11-1024x577.png" class="attachment-large size-large wp-image-11357" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/11-1024x577.png 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/11-300x169.png 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/11-768x432.png 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/11-1536x865.png 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/11-600x338.png 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/11-155x87.png 155w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/11.png 1671w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
				<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-56c8148" data-id="56c8148" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-0758ea9 elementor-widget elementor-widget-image" data-id="0758ea9" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img loading="lazy" decoding="async" width="1024" height="577" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/7-1024x577.png" class="attachment-large size-large wp-image-11360" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/7-1024x577.png 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/7-300x169.png 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/7-768x432.png 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/7-1536x865.png 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/7-600x338.png 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/7-155x87.png 155w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/11/7.png 1671w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				</div>
		]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Polno skladišče in prazen račun: pasti načrtovanja za 2027</title>
		<link>https://pegasus-slovenija.si/nacrt2027/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Pegasus]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 28 Oct 2026 10:35:44 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[KROG]]></category>
		<category><![CDATA[krog]]></category>
		<category><![CDATA[podjetniška rast]]></category>
		<category><![CDATA[vodenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://pegasus-slovenija.si/?p=11340</guid>

					<description><![CDATA[Družinska podjetja predstavljajo hrbtenico gospodarstva, uspešen prenos na naslednjo generacijo pa ostaja eden njihovih največjih izzivov. Na Pegasusovem podjetniškem KROGu v podjetju Lotrič Meroslovje smo skozi iskren pogovor odprli teme družinske ustave, prenosa odgovornosti, organizacijske kulture, strategije 2030 ter spoznali, zakaj se vodenje ne deduje, ampak se ga je treba naučiti.]]></description>
			<style id="elementor-post-11340">.elementor-11340 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe:hover .elementor-widget-container{background-color:transparent;background-image:linear-gradient(180deg, #02010100 0%, #FFFFFF00 100%);}.elementor-11340 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe > .elementor-widget-container{margin:0px 0px 0px 0px;padding:11px 0px 0px 0px;}.elementor-11340 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe{text-align:justify;font-weight:var( --e-global-typography-60e5762-font-weight );color:#000000;}.elementor-11340 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe p{margin-block-end:13px;}.elementor-11340 .elementor-element.elementor-element-2085d09:hover .elementor-widget-container{background-color:transparent;background-image:linear-gradient(180deg, #02010100 0%, #FFFFFF00 100%);}.elementor-11340 .elementor-element.elementor-element-2085d09{text-align:justify;font-weight:var( --e-global-typography-60e5762-font-weight );text-shadow:0px 0px 0px rgba(0,0,0,0.3);}</style>							<content:encoded><![CDATA[		<div data-elementor-type="wp-post" data-elementor-id="11340" class="elementor elementor-11340">
						<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-5f9d2a4 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="5f9d2a4" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-3eda544f" data-id="3eda544f" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-6e146fbe elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="6e146fbe" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<h5>Na tokratnem Pegasusovem podjetniškem KROGu smo odprli razpravo o aktualnem dogajanju na trgu, o tem, kje podjetja izgubljajo denar, kje se skrivajo pogosto spregledane poslovne priložnosti in katere pasti lahko pomembno vplivajo na uspešnost poslovanja. Vse to z jasnim ciljem: prepoznati ključne dejavnike, tveganja in priložnosti, ki jih morajo podjetniki in managerji, predvsem v proizvodnih podjetjih, upoštevati pri načrtovanju poslovanja za prihodnje leto.</h5>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-2085d09 elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="2085d09" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p>&nbsp;Navedenih je le nekaj glavnih poudarkov iz našega Podjetniškega KROGa.</p>
<h3>1. Denarni tok&nbsp;</h3>
<p>Vsak podjetnik ali manager rad vidi rast prihodkov, a prihodki na papirju so pogosto le vaba za naivne. V resničnem podjetniškem svetu je edino pravo merilo preživetja pozitivni denarni tok. Lahko ustvarite rekordno prodajo, a če denar ne pride pravočasno na račun ali če z letošnjim denarnim tokom le krpate stare finančne luknje, drvite v resne težave.</p>
<p>V praksi se podjetniki najpogosteje ujamejo v 4 skrite zanke:</p>
<ul>
<li>Zanka avansiranja: Pokrivanje starih finančnih lukenj z avansi novih poslov. To je izjemno nevaren sistem. Ko se posel ustavi ali začne zamujati nova pogodba, se celotna hišica iz kart poruši.<br><br></li><li>Skriti strošek vezanih zalog: Neupoštevanje stroška financiranja zalog pri visokih obrestnih merah. Material, ki leži v skladišču, ni nikakršna &#8220;varnostna blazina&#8221;, temveč čisto finančno odtekanje denarja. Če ima vaša proizvodnja npr. 3 do 6 odstotno maržo, vas obrestna mera kapitala hitro potisne v čisti minus.<br><br></li><li>Nepredvideni skoki logističnih stroškov: Podražitve transporta, ki po tihem uniči maržo. Če stroškov prevoza ne spremljate na tedenski ravni in delate po starih kalkulacijah, hitro ugotovite, da delate le še za prevoznike.<br><br></li><li>Nejasni partnerski dogovori: Vstopanje v nov posel brez opredelitve vrednosti vloženega časa in denarja. Če se družbeniki že pred prvim vloženim evrom ne dogovorijo o vrednosti svojih ur, znanja in kapitala, je destruktiven konflikt v težkih časih neizogiben.</li>
</ul>
<p>Razumevanje teh skritih zank pa je neposredno vezano na širše makroekonomsko okolje in dejstvo, da je denar na trgu postal precej dražji, kot smo bili vajeni.</p>
<h3>2. Gospodarske razmere na trgih</h3>
<p><strong>2.1. Višje obrestne mere dražijo zaloge</strong></p>
<p>Časi zastonj denarja so definitivno mimo. Če pogledamo trenutno finančno formulo na trgu, hitro pridemo do realnosti: EURIBOR (cca. 3,0 %) + bančna marža = 7–8 % celotnega stroška kapitala.</p>
<p>Zakaj je to kritično za vaše skladišče?&nbsp;</p>
<p>Vsak 1.000.000 € zalog v skladišču pomeni 70.000 € čistega odtekanja denarja na leto samo za obresti, če kapital ni vaš. Če pa je, so to oportunitetni stroški, oziroma stroški izgubljenih priložnosti.</p>
<p>Podjetniški nasvet za januar je zato jasen: naredite neizprosen pregled skladišč, ugotovite, kaj res nujno potrebujete, ter zmanjšajte nepotrebne zaloge preden vam &#8220;pojedo&#8221; ves dobiček.</p>
<p><strong>2.2. Dogajanje v gradbeništvu in pojav &#8220;dumpinga&#8221;</strong></p>
<p>Gradbeništvo je lakmusov papir celotnega gospodarstva. Trenutno imajo vsi ogromno dela, vendar pa se velika podjetja, ki prej zaradi visokih fiksnih stroškov niso jemala poslov pod 5 milijoni evrov, zdaj že obračajo in že vstopajo na trge mnogo nižjega obsega. Zakaj? Ker velikih infrastrukturnih projektov zmanjkuje. Še bolj alarmanten je podatek, da za leto 2028 v Sloveniji trenutno ni odprtih veliko postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj za državne projekte. Ker pa pri nas pridobivanje gradbenega dovoljenja traja več kot eno leto, je to akutna kriza že danes.</p>
<p>Tu pa se pričenja dumping – ali delo po nižji ceni od realne samo zato, ker ima podjetja svoje fiksne stroške že pokrite z drugimi projekti ali pa zaradi tega, nujno rabijo priliv za pokrivanje tekoče likvidnosti. Manjša podjetja ob tem &#8220;tenko piskajo&#8221; in propadajo. Zavedati se moramo, da ima gradbeništvo ogromen multiplikativni gospodarski učinek, takoj za turizmom. Na gradbeništvo je neposredno vezano zelo veliko industrij. Ko se ustavi gradbeništvo, se verižno začne ustavljati celotno gospodarstvo.</p>
<p><strong>2.3. Nepremičninski trg v Ljubljani</strong></p>
<p>Cene nepremičnin v prestolnici dosežejo nepredstavljive ravni: povprečna cena kvadratnega metra je z 3.900 € pred štirimi leti zrasla na 5.600 €, najbolj prestižne lokacije pa se na trgu ponujajo celo po 11.800 €/m². Cene navadnih parkirnih mest v podzemnih garažah dosežajo tudi 40.000 € ( leta 2008 je parkirno mesto stalo 15.000 €).</p>
<p>Kljub tej rasti pa je v Ljubljani približno 14.000 stanovanj praznih.</p>
<p>Tveganja z najemniki: birokratske in zakonske zaščite najemnikov povečujejo tveganja najemodajalce</p>
<p>Kapitalska naložba: Podjetja in posamezniki s presežkom denarja kupujejo stanovanja izključno kot naložbo za rast vrednosti (hranilec vrednosti pred inflacijo) in ne zato, da bi se ukvarjali z birokracijo ter najemniškimi težavami.</p>
<p>Ob naraščanju cene kapitala se bo povpraševanje po tovrstnih naložbah lahko zmanjšalo, ali celo ustavilo (navkljub splošnemu prepričanju o rasti).</p>
<p><strong>2.4. Logistični šok in praktične rešitve</strong></p>
<p>Stroški prevoza so v kratkem času drastično narasli. Cene prevozov s tovornimi vozili so se ponekod celo podvojile. Pri nekaterih volumskih produktih lahko prevoz danes predstavlja celo več kot 50 % končne vrednosti izdelka.</p>
<p>Kako se podjetniki odzivajo na ta šok?</p>
<p><strong>Težava v logistiki &#8211;&gt; Praktična rešitev podjetnikov</strong></p>
<p><strong>Skoki cen prevozov &#8211;&gt;</strong> Prehod na pariteto DDP &#8211; prenos celotne organizacije in tveganja transporta na dobavitelja ter popolna ločitev stroška prevoza od cene produkta. Kupcu ceno produkta zaračunamo ločeno od transporta.</p>
<p><strong>Nihanje stroškov dobaviteljev &#8211;&gt;</strong> Uvedba dinamičnih cenikov (sprememba cenikov na 1–3 mesece po vzoru borznih nihanj, s čimer se prepreči delo z minusom).</p>
<p><strong>Dnevno nihanje cen prevoznikov &#8211;&gt;</strong> Redno preverjanje borznih cen prevozov in uporaba večjega nabora prevoznikov (kontaktiranje 10 ali več prevoznikov za pridobitev bistveno nižje cene v danem dnevu – povratne vožnje in dolgoročna partnerstva).</p>
<p>Vsa ta makroekonomska spoznanja in teoretična opozorila dobijo pravo težo šele takrat, ko si ogledamo oprijemljive zgodbe iz vsakodnevne prakse podjetnikov. Teh pa je iz dneva v dan več.</p>
<h3>3. Ključna spoznanja in praktična priporočila za podjetnike</h3>
<p>Na podlagi celotne razprave lahko strnemo 5 operativnih zapovedi za vsakodnevno podjetniško prakso:</p>
<p>Nadzoruj denarni tok, ne le prihodkov: Denarni tok je vaše edino preživetje. Nikoli ne pokrivajte starih finančnih lukenj z avansi novih strank, saj se ta hišica iz kart ob prvem zastoju poruši.<br>Očisti skladišče: Ne pozabi finančne matematike: zaloga te ob 7–8 % obrestni meri stane 70.000 € na vsak milijon vezanega kapitala. Ob realnih proizvodnih maržah 3–6 % ležeča zaloga pomeni čisto odtekanje denarja skozi dimnik.<br>Zaščiti se pri logistiki: Preidi na DDP pariteto (dostava franko firma), uvedi dinamične cenike na 1–3 mesece in redno preverjaj borze prevoznikov.<br>Postavi čiste račune s partnerji: Preden vstopiš v nov projekt ali podjetje, na papirju jasno vrednostno opredeli vloženi čas, znanje in kapital (vložek) ter podpiši pogodbo z vsemi partnerji.<br>Išči optimizacijo v podrobnostih: Od pravilnega nakladanja tovornjakov do avtomatizacije SOP navodil za delavce. Denar se skriva v operativni učinkovitosti.</p>
<h3>4. Zaključek z vprašanji za razmislek</h3>
<p>Podjetništvo v prehodu v novo leto 2027 ne dopušča delovanja na pamet ali zanašanja na pretekle prakse. Zmagovalci bodo tisti, ki bodo zmožni hitrega prilagajanja, stroge discipline pri upravljanju denarnega toka in neprestanega iskanja optimizacij v svojih operativnih procesih.</p>
<p>Za lažji začetek sprememb v vašem podjetju si odgovorite na naslednja vprašanja:</p>
<ul>
<li>Koliko kapitala imate trenutno vezanega v zalogah in koliko vas to zares stane pri današnjih obrestnih merah?</li>
<li>Ali so vaši partnerski dogovori v podjetju jasno zapisani in opredeljeni za primer težkih časov?</li>
<li>Kako v vašem podjetju pokrivate skokovito rast logističnih stroškov . Jih prenašate na kupce ali vam nižajo maržo?</li>
<li>Kje v vaših operativnih procesih se skriva prostor, ki ga lahko optimizirate že jutri?</li>
</ul>								</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				</div>
		]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Odnosi so številka ena. Če ne vlagaš v odnose, izgubiš vse, vključno s seboj.</title>
		<link>https://pegasus-slovenija.si/krog-lotric/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Pegasus]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 19 Jun 2026 08:39:40 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[KROG]]></category>
		<category><![CDATA[krog]]></category>
		<category><![CDATA[podjetniška rast]]></category>
		<category><![CDATA[vodenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://pegasus-slovenija.si/?p=11125</guid>

					<description><![CDATA[Družinska podjetja predstavljajo hrbtenico gospodarstva, uspešen prenos na naslednjo generacijo pa ostaja eden njihovih največjih izzivov. Na Pegasusovem podjetniškem KROGu v podjetju Lotrič Meroslovje smo skozi iskren pogovor odprli teme družinske ustave, prenosa odgovornosti, organizacijske kulture, strategije 2030 ter spoznali, zakaj se vodenje ne deduje, ampak se ga je treba naučiti.]]></description>
			<style id="elementor-post-11125">.elementor-11125 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe:hover .elementor-widget-container{background-color:transparent;background-image:linear-gradient(180deg, #02010100 0%, #FFFFFF00 100%);}.elementor-11125 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe > .elementor-widget-container{margin:0px 0px 0px 0px;padding:11px 0px 0px 0px;}.elementor-11125 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe{text-align:justify;font-weight:var( --e-global-typography-60e5762-font-weight );color:#000000;}.elementor-11125 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe p{margin-block-end:13px;}.elementor-11125 .elementor-element.elementor-element-2085d09:hover .elementor-widget-container{background-color:transparent;background-image:linear-gradient(180deg, #02010100 0%, #FFFFFF00 100%);}.elementor-11125 .elementor-element.elementor-element-2085d09{text-align:justify;font-weight:var( --e-global-typography-60e5762-font-weight );text-shadow:0px 0px 0px rgba(0,0,0,0.3);}</style>							<content:encoded><![CDATA[		<div data-elementor-type="wp-post" data-elementor-id="11125" class="elementor elementor-11125">
						<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-5f9d2a4 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="5f9d2a4" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-3eda544f" data-id="3eda544f" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-6e146fbe elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="6e146fbe" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<h5><strong>Kaj se zgodi, ko mora ustanovitelj čez noč spustiti vajeti?</strong></h5>
<p>Družinska podjetja predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva. Hkrati pa statistika ni posebej spodbudna. Le manjši delež jih uspešno preide v tretjo generacijo.</p>
<p>Razlog običajno ni pomanjkanje znanja, kupcev ali kapitala. Velikokrat gre za precej bolj človeška vprašanja. Kdaj začeti pogovor o nasledstvu? Kako ločiti lastništvo od vodenja? Kaj se zgodi, ko ustanovitelj nenadoma ni več vsak dan prisoten? In kako ohraniti odnose, ki so pogosto veliko bolj krhki kot poslovni modeli?</p>
<p>Prav o tem smo govorili na Pegasusovem podjetniškem KROGu v podjetju Lotrič Meroslovje, kjer so z nami svojo zgodbo delili Maja Brelih Lotrič, Katja Lotrič Kejžar, Mitja Lotrič in Marko Lotrič.</p>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-2085d09 elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="2085d09" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<h4><strong>1. Družinska ustava ni dokument. Je proces.</strong></h4><p>Lotričevi so bili med prvimi v Sloveniji, ki so se skupaj z zunanjimi strokovnjaki lotili priprave družinske ustave. Proces je trajal skoraj leto dni. In čeprav dokument sam po sebi nima absolutne pravne moči, njegova največja vrednost ni v papirju, ampak v pogovorih, ki jih odpre.</p><p>Pogovorih o vrednotah, prihodnosti, različnih scenarijih, lastništvu in tudi o tem, kar se podjetniki najraje izogibajo. Scenariju lastnega umika.</p><p>Ali, kot je bilo večkrat poudarjeno, je o teh vprašanjih najlažje govoriti takrat, ko so odnosi dobri in so vsi deležniki pri polnem zdravju.</p><p><strong>Ključna ugotovitev:</strong> nasledstvo se začne z dialogom, ne s podpisom.</p><h4><strong>2. Prenos vodenja skoraj nikoli ne pride ob pravem času</strong></h4><p>Leta 2022 se je moral Marko Lotrič zaradi prevzema funkcije predsednika Državnega sveta praktično čez noč umakniti iz operative. Kar bi za marsikatero podjetje pomenilo krizo, je pri Lotričevih postalo pospešek za prenos odgovornosti. Maja Lotrič je prevzela vodenje podjetja, Katja Lotrič vlogo prokuristke, Mitja Lotrič pa ostaja aktiven v lastništvu in razvoju povezanih podjetij. Takšen &#8220;skok v mrzlo vodo&#8221; je bil mogoč predvsem zaradi predhodne priprave in zaupanja med sorojenci.</p><p><strong>Ključna ugotovitev:</strong> najboljši čas za pripravo nasledstva je vedno prej, kot se zdi potrebno.</p><h4><strong>3. Vodenje se ne deduje</strong></h4><p>Družinska vez sama po sebi ni dovolj.</p><p>Nasledniki so poudarili pomen stalnega izobraževanja in razvoja vodstvenih kompetenc. Skozi različne programe so gradili znanja komunikacije, razumevanja osebnostnih karakteristik in facilitatorstva.</p><p>Cilj ni bil ustvariti novega &#8220;generala&#8221;, ampak okolje, v katerem lahko tudi srednji management prevzame odgovornost in samostojno odloča.</p><p><strong>Ključna ugotovitev:</strong> vodenje ni dedna pravica, ampak veščina.</p><h4><strong>4. Največji premik je sprememba kulture</strong></h4><p>Po umiku ustanovitelja se je spremenila celotna dinamika odločanja.</p><p>Namesto čakanja na &#8220;zadnjo besedo&#8221; so morali vodje oddelkov prevzeti več odgovornosti. Uvedeni so bili jasni &#8220;peskovniki&#8221; odgovornosti, kjer posamezniki sprejemajo odločitve na svojem področju.</p><p>Nova kultura temelji na prepričanju, da se ljudje razvijajo skozi izkušnje in tudi skozi napake.</p><p>Digitalizacija pri tem ni cilj sama po sebi, ampak orodje, ki zaposlenim omogoča večjo preglednost in učinkovitost.</p><p><strong>Ključna ugotovitev:</strong> odgovornosti ni mogoče delegirati brez zaupanja.</p><h4><strong>5. Negotovost je treba komunicirati</strong></h4><p>Vsaka generacijska menjava odpira vprašanja.</p><p>Kaj bo z delovnimi mesti? Bo podjetje prodano? Se bo kaj bistveno spremenilo?</p><p>Lotričevi so se teh vprašanj lotili z odprto komunikacijo in jasno strategijo razvoja do leta 2030. Pomembno vlogo pri ohranjanju zaupanja imajo strukturirani sestanki in redno deljenje informacij.</p><p>Poseben izziv predstavljajo tudi medkulturne razlike. Podružnice na Balkanu so bile bolj vajene hierarhičnega načina vodenja, zato je prehod na bolj participativen model potekal počasneje.</p><p><strong>Ključna ugotovitev:</strong> negotovost ni največji problem. Problem je tišina.</p><h4><strong>6. Strategija 2030 temelji na digitalizaciji in umetni inteligenci</strong></h4><p>V podjetju Lotrič prihodnost vidijo predvsem v optimizaciji procesov. Digitalizacija in umetna inteligenca naj bi omogočili učinkovitejše planiranje terenske ekipe in programiranja, kar bi lahko produktivnost povečalo tudi do 30 %. Strategija pa ne temelji samo na tehnologiji.</p><p>Pomemben del predstavlja tudi skrb za ljudi. Med cilji so zmanjševanje neželenih odhodov zaposlenih ter doseganje plač, ki bodo vsaj 10 % nad slovenskim povprečjem.</p><p><strong>Ključna ugotovitev:</strong> tehnologija brez ljudi ni strategija.</p><h4><strong>Glavni izzivi, ki so jih odpirali udeleženci</strong></h4><p>Med razpravo so se večkrat ponovile štiri skupine izzivov:</p><ul><li><strong>Psihološki izzivi</strong><br />Anksioznost ob prevzemu odgovornosti, občutek krivde ob odhodu ključnih kadrov ter težko soočanje ustanovitelja z vprašanjem lastnega umika.</li><li><strong>Organizacijski izzivi</strong><br />Prehod iz sistema, kjer o vsem odloča ena oseba, v sistem porazdeljene odgovornosti ter vzpostavitev učinkovite komunikacije.</li><li><strong>Medgeneracijske in kulturne razlike</strong><br />Prehod iz bolj &#8220;generalskega&#8221; načina vodenja v bolj vključujoč pristop ter različna pričakovanja med državami in generacijami.</li><li><strong>Vprašanja lastništva</strong><br />Kako postaviti pravične lastniške odnose, ne da bi lastništvo avtomatično pomenilo tudi pravico do vodenja.</li></ul><h4><strong>Konkretne lekcije &#8211; kaj lahko podjetja naredijo že danes? </strong></h4><ul><li>pri pripravi družinske ustave vključite nevtralnega zunanjega moderatorja,</li><li>v odnose vlagajte tudi zunaj podjetja,</li><li>naslednikom dovolite, da razvijejo svoj način vodenja in naredijo lastne napake,</li><li>jasno ločite lastništvo od operativnih funkcij,</li><li>pri zahtevnih lastniških in kadrovskih vprašanjih ne varčujte pri pravni podpori.</li></ul><p><strong>Glavna lekcija večera</strong>:</p><p><strong>&#8220;Odnosi so številka ena. Če ne vlagaš v odnose, izgubiš vse, vključno s seboj.&#8221;</strong></p><p>Primer družine Lotrič kaže, da uspešen prenos podjetja ni posledica sreče ali enega podpisa.</p><p>Je rezultat let priprav, pogovorov, zaupanja in pripravljenosti, da naslednja generacija ne postane kopija prejšnje, ampak zgradi svojo lastno zgodbo.</p><p>Nihče ni nenadomestljiv. Podjetje mora teči naprej ne glede na odhod posameznika.</p><p>Hvala vsem, ki ste bili z nami!<br /><br /><br /></p>								</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-3c53bf9 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="3c53bf9" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-7072bf0" data-id="7072bf0" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-8150435 elementor-widget elementor-widget-image" data-id="8150435" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img loading="lazy" decoding="async" width="1024" height="577" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/10-1024x577.png" class="attachment-large size-large wp-image-11133" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/10-1024x577.png 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/10-300x169.png 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/10-768x432.png 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/10-1536x865.png 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/10-600x338.png 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/10-155x87.png 155w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/10.png 2000w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
				<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-a08870b" data-id="a08870b" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-3019d23 elementor-widget elementor-widget-image" data-id="3019d23" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img loading="lazy" decoding="async" width="1024" height="577" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/15-1024x577.png" class="attachment-large size-large wp-image-11128" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/15-1024x577.png 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/15-300x169.png 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/15-768x432.png 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/15-1536x865.png 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/15-600x338.png 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/15-155x87.png 155w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/15.png 2000w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
				<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-d90cc94" data-id="d90cc94" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-35bd7b8 elementor-widget elementor-widget-image" data-id="35bd7b8" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img loading="lazy" decoding="async" width="1024" height="577" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/9-1024x577.png" class="attachment-large size-large wp-image-11134" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/9-1024x577.png 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/9-300x169.png 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/9-768x432.png 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/9-1536x865.png 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/9-600x338.png 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/9-155x87.png 155w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/9.png 2000w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-cea5895 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="cea5895" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-2f9e622" data-id="2f9e622" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-5fc7754 elementor-widget elementor-widget-image" data-id="5fc7754" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img loading="lazy" decoding="async" width="1024" height="577" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/5-1024x577.png" class="attachment-large size-large wp-image-11139" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/5-1024x577.png 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/5-300x169.png 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/5-768x432.png 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/5-1536x865.png 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/5-600x338.png 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/5-155x87.png 155w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/5.png 2000w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
				<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-af38250" data-id="af38250" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-b89944e elementor-widget elementor-widget-image" data-id="b89944e" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img loading="lazy" decoding="async" width="1024" height="577" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/1-1024x577.png" class="attachment-large size-large wp-image-11143" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/1-1024x577.png 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/1-300x169.png 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/1-768x432.png 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/1-1536x865.png 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/1-600x338.png 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/1-155x87.png 155w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/1.png 2000w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
				<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-ebc1314" data-id="ebc1314" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-c632b8c elementor-widget elementor-widget-image" data-id="c632b8c" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img loading="lazy" decoding="async" width="1024" height="576" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/20260618_1832161-1024x576.jpg" class="attachment-large size-large wp-image-11144" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/20260618_1832161-1024x576.jpg 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/20260618_1832161-300x169.jpg 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/20260618_1832161-768x432.jpg 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/20260618_1832161-1536x864.jpg 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/20260618_1832161-2048x1152.jpg 2048w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/20260618_1832161-600x337.jpg 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/20260618_1832161-155x87.jpg 155w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-acd6f7c elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="acd6f7c" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-ca4539f" data-id="ca4539f" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-7d6fb5c elementor-widget elementor-widget-image" data-id="7d6fb5c" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img loading="lazy" decoding="async" width="1024" height="577" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/13-1024x577.png" class="attachment-large size-large wp-image-11130" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/13-1024x577.png 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/13-300x169.png 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/13-768x432.png 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/13-1536x865.png 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/13-600x338.png 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/13-155x87.png 155w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/13.png 2000w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
				<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-a1ecaa1" data-id="a1ecaa1" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-5aba139 elementor-widget elementor-widget-image" data-id="5aba139" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img loading="lazy" decoding="async" width="1024" height="577" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/8-1024x577.png" class="attachment-large size-large wp-image-11136" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/8-1024x577.png 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/8-300x169.png 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/8-768x432.png 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/8-1536x865.png 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/8-600x338.png 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/8-155x87.png 155w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/8.png 2000w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
				<div class="elementor-column elementor-col-33 elementor-top-column elementor-element elementor-element-045bd28" data-id="045bd28" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-67f8163 elementor-widget elementor-widget-image" data-id="67f8163" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="image.default">
				<div class="elementor-widget-container">
															<img loading="lazy" decoding="async" width="1024" height="577" src="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/Slike-Lotric-2026-1-1024x577.png" class="attachment-large size-large wp-image-11145" alt="" srcset="https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/Slike-Lotric-2026-1-1024x577.png 1024w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/Slike-Lotric-2026-1-300x169.png 300w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/Slike-Lotric-2026-1-768x432.png 768w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/Slike-Lotric-2026-1-1536x865.png 1536w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/Slike-Lotric-2026-1-600x338.png 600w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/Slike-Lotric-2026-1-155x87.png 155w, https://pegasus-slovenija.si/wp-content/uploads/2026/06/Slike-Lotric-2026-1.png 2000w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />															</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				</div>
		]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Profesionalizacija podjetja se začne pri zaupanju</title>
		<link>https://pegasus-slovenija.si/profesionalizacija-podjetja-se-zacne-pri-zaupanju/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Pegasus]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 22 May 2026 09:32:09 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[KROG]]></category>
		<category><![CDATA[krog]]></category>
		<category><![CDATA[podjetniška rast]]></category>
		<category><![CDATA[vodenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://pegasus-slovenija.si/?p=11065</guid>

					<description><![CDATA[Prenos družinskega podjetja je pogosto bolj čustven kot poslovni proces, pri katerem pričakovanja ustanoviteljev trčijo ob želje in sposobnosti naslednikov. Raziskave kažejo, da si večina potomcev ne želi nadaljevati poti svojih staršev, kar pogosto vodi v napačne odločitve in napetosti. Ključno vprašanje ostaja, ali jim bomo dovolili, da ustvarijo svojo pot, ali bodo živeli našo.]]></description>
			<style id="elementor-post-11065">.elementor-11065 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe:hover .elementor-widget-container{background-color:transparent;background-image:linear-gradient(180deg, #02010100 0%, #FFFFFF00 100%);}.elementor-11065 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe > .elementor-widget-container{margin:0px 0px 0px 0px;padding:23px 0px 0px 0px;}.elementor-11065 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe{text-align:justify;font-family:"Montserrat", Sans-serif;font-weight:300;color:#000000;}.elementor-11065 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe p{margin-block-end:13px;}.elementor-11065 .elementor-element.elementor-element-2085d09:hover .elementor-widget-container{background-color:transparent;background-image:linear-gradient(180deg, #02010100 0%, #FFFFFF00 100%);}.elementor-11065 .elementor-element.elementor-element-2085d09{text-align:justify;font-family:"Montserrat", Sans-serif;text-shadow:0px 0px 0px rgba(0,0,0,0.3);}.elementor-11065 .elementor-element.elementor-element-374f961{font-family:"Montserrat", Sans-serif;font-size:16px;font-style:italic;line-height:12px;letter-spacing:0.5px;}</style>							<content:encoded><![CDATA[		<div data-elementor-type="wp-post" data-elementor-id="11065" class="elementor elementor-11065">
						<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-5f9d2a4 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="5f9d2a4" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-3eda544f" data-id="3eda544f" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-6e146fbe elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="6e146fbe" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p><em>Na zadnjem Pegasusovem podjetniškem KROGu smo odprli temo, ki se v slovenskih podjetjih pojavlja bistveno pogosteje, kot si podjetniki običajno priznajo: vprašanje ločevanja lastništva in vodenja ter izzive prenosa odgovornosti na naslednjo generacijo ali profesionalni management.</em></p>
<p><em><!-- /wp:paragraph --></em></p>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-2085d09 elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="2085d09" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p>Razprava je hitro pokazala, da veliko podjetij še vedno temelji na modelu, kjer ustanovitelj hkrati opravlja vlogo lastnika, direktorja, operativnega vodje, prodajnika in pogosto tudi ključnega nosilca odnosov s kupci. Dokler je prisoten, sistem deluje. Težava pa nastane v trenutku, ko podjetje potrebuje rast, reorganizacijo ali pa se ustanovitelj želi umakniti iz operative.</p>
<h3>1. Lastnik in direktor nista ista vloga</h3>
<p>Eden ključnih poudarkov večera je bil, da sta vlogi lastnika in direktorja v osnovi različni, pogosto celo kontradiktorni. Lastnik mora razmišljati dolgoročno, strateško in razvojno. Direktor pa mora skrbeti za operativno učinkovitost, procese, rezultate in organizacijo ljudi. V praksi se pogosto zgodi, da ena oseba poskuša obvladovati obe vlogi hkrati. Posledica je podjetje, ki postane odvisno od ustanovitelja in težko preraste njegovo osebno kapaciteto.</p>
<p><strong>Ključna ugotovitev:</strong> podjetje, ki ne more delovati brez ustanovitelja, nima vzpostavljenega sistema, ampak odvisnost od posameznika.</p>
<h3><br />2. Največja napaka: iskanje svoje kopije</h3>
<p>Poseben poudarek je bil namenjen vprašanju zaposlovanja direktorjev in vodilnih kadrov.</p>
<p>Veliko podjetnikov išče človeka, ki bi razmišljal enako kot oni sami, imel enak način dela in enak odnos do podjetja. Razprava je opozorila, da je ravno to pogosto največja napaka. Če je ustanovitelj izrazito tehničen tip človeka, podjetje ne potrebuje še enega enakega profila, ampak nekoga, ki pokrije področja organizacije, procesov, ljudi ali razvoja. Večkrat se je ponovila misel: »Če si kuhar, potrebuješ natakarja, ne še enega kuharja.«</p>
<p><strong>Ključna ugotovitev:</strong> podjetja ne potrebujejo kopij ustanoviteljev, ampak ljudi, ki jih dopolnjujejo, ob tem pa delijo iste temeljne vrednote.</p>
<h3>3. Profesionalizacija zahteva zaupanje</h3>
<p>Velik del debate se je dotaknil vprašanja zaupanja.</p>
<p>Podjetniki pogosto težko prepustijo odgovornost, ker imajo občutek, da nihče ne bo podjetja vodil tako dobro kot oni sami. Hkrati pa ravno nezmožnost prenosa odgovornosti pogosto postane največja omejitev nadaljnje rasti. Odprlo se je tudi zelo neposredno vprašanje: »Ali bi jaz kot direktor sploh želel delati zase kot lastnika?« Vprašanje je odprlo razpravo o mikromanagementu, nadzoru in organizacijski kulturi, ki pogosto odganja sposobne kadre.</p>
<p><strong>Ključna ugotovitev:</strong> profesionalizacija podjetja ni mogoča brez zaupanja, jasnih odgovornosti in pripravljenosti lastnika, da del nadzora tudi dejansko prepusti.</p>
<h3>4. Direktor ni funkcija. Direktor je obrt.</h3>
<p>Razpravljavci so večkrat poudarili, da vodenje ni samoumevna posledica podjetniškega uspeha.</p>
<p>Odličen produkt, tehnično znanje ali podjetniška intuicija še ne pomenijo nujno tudi sposobnosti vodenja ljudi in organizacije. Kot primer je bila izpostavljena tudi zgodba slovenskega podjetja, kjer je ustanovitelj pravočasno prepoznal potrebo po profesionalnem managementu, ki podjetju omogoča nadaljnjo rast in organizacijsko stabilnost.</p>
<p><strong>Ključna ugotovitev:</strong> vodenje podjetja je strokovna disciplina, ki zahteva drugačna znanja kot razvoj produkta ali prodaja.</p>
<h3>5. Spremenjen trg dela zahteva drugačen pristop</h3>
<p>Pomemben del debate se je dotaknil tudi generacijskih sprememb in trenutnega stanja na trgu dela.</p>
<p>Mlajše generacije imajo drugačen odnos do dela, odgovornosti in ravnovesja med zasebnim življenjem ter kariero. Plača ni več edini motivator. Vedno večjo težo imajo kultura podjetja, odnosi, fleksibilnost in pravica do odklopa. To neposredno vpliva tudi na vprašanje nasledstva in pridobivanja vodilnih kadrov.</p>
<p><strong>Ključna ugotovitev:</strong> podjetja bodo morala prilagoditi način vodenja in organizacijsko kulturo, če bodo želela dolgoročno privabljati in zadržati kakovostne ljudi.</p>
<p> </p>
<h3>Kaj se je pokazalo skozi celotno razpravo? </h3>
<p>Da največji izziv prenosa vodenja pogosto ni organizacijski ali finančni ampak psihološki.</p>
<p>Gre za vprašanje identitete ustanovitelja, zaupanja, nadzora in sposobnosti, da podjetje preraste človeka, ki ga je ustvaril. In ravno tam se začne prava profesionalizacija podjetja.</p>
<p><!-- /wp:paragraph --></p>								</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-bd4fecc elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="bd4fecc" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-b4a03aa" data-id="b4a03aa" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-374f961 elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="374f961" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<div class="txtTinyMce-wrapper" style="font-size: 14px; line-height: 16px; font-family: inherit;"><em>Vprašanje nasledstva se v podjetjih običajno odpre precej prepozno. Pogosto šele takrat, ko podjetje nima več časa za postopne prehode, uvajanje in premišljene odločitve.</em><br /><br /><em>Zato bomo temo nadaljevali tudi na naslednjem Pegasusovem podjetniškem KROGu pri podjetju Lotrič Meroslovje, kjer bomo skozi iskren pogovor odprli zelo konkretne izkušnje prenosa lastništva, odgovornosti in vodenja znotraj družinskega podjetja.</em></div>								</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				</div>
		]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Pet glavnih pasti pri prenosu nasledstva</title>
		<link>https://pegasus-slovenija.si/pet-glavnih-pasti-pri-prenosu-nasledstva/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Pegasus]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 05 May 2026 09:32:08 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[KROG]]></category>
		<category><![CDATA[podjetniška rast]]></category>
		<category><![CDATA[vodenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://pegasus-slovenija.si/?p=10991</guid>

					<description><![CDATA[Prenos družinskega podjetja je pogosto bolj čustven kot poslovni proces, pri katerem pričakovanja ustanoviteljev trčijo ob želje in sposobnosti naslednikov. Raziskave kažejo, da si večina potomcev ne želi nadaljevati poti svojih staršev, kar pogosto vodi v napačne odločitve in napetosti. Ključno vprašanje ostaja, ali jim bomo dovolili, da ustvarijo svojo pot, ali bodo živeli našo.]]></description>
			<style id="elementor-post-10991">.elementor-10991 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe:hover .elementor-widget-container{background-color:transparent;background-image:linear-gradient(180deg, #02010100 0%, #FFFFFF00 100%);}.elementor-10991 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe{text-align:justify;font-family:"Montserrat", Sans-serif;font-weight:300;color:#000000;}.elementor-10991 .elementor-element.elementor-element-6e146fbe p{margin-block-end:13px;}.elementor-10991 .elementor-element.elementor-element-2085d09:hover .elementor-widget-container{background-color:transparent;background-image:linear-gradient(180deg, #02010100 0%, #FFFFFF00 100%);}.elementor-10991 .elementor-element.elementor-element-2085d09{text-align:justify;font-family:"Montserrat", Sans-serif;text-shadow:0px 0px 0px rgba(0,0,0,0.3);}.elementor-10991 .elementor-element.elementor-element-54d4d00:hover .elementor-widget-container{background-color:transparent;background-image:linear-gradient(180deg, #02010100 0%, #FFFFFF00 100%);}.elementor-10991 .elementor-element.elementor-element-54d4d00{text-align:justify;font-family:"Montserrat", Sans-serif;text-shadow:0px 0px 0px rgba(0,0,0,0.3);}</style>							<content:encoded><![CDATA[		<div data-elementor-type="wp-post" data-elementor-id="10991" class="elementor elementor-10991">
						<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-5f9d2a4 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="5f9d2a4" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-3eda544f" data-id="3eda544f" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-6e146fbe elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="6e146fbe" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p><em>Mednarodne raziskave kažejo (2015, HSG Center for family Business v sodelovanju z EY), da si največ 9% vseh otrok želi prevzeti družinska podjetja &#8211; podjetja svojih staršev oz. ustanoviteljev &#8211; ali v njih želijo biti zaposleni na tak ali drugačen način. Hkrati kažejo tudi, da si 40% vseh otrok podjetnikov želi postati podjetnik, vendar ne v podjetju svojih staršev. Vsi ostali, tj. 60% otrok pa s podjetništvom ali z zaposlitvijo v podjetjih svojih staršev ne želi imeti nič. Bomo prisilili potomce, da bodo živeli naše življenje, ali jim pustili, da si ustvarijo svojega?</em></p><p><!-- /wp:paragraph --></p>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-2085d09 elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="2085d09" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p>Ko prebiramo razne bolj ali manj strokovne članke o prenosu nasledstva podjetij med generacijami, se pravi o prenosu med ustanovitelji podjetja in njihovimi potomci, se vse skupaj bere nekako romantično. Starši zapuščajo svoje življenjsko delo svojim otrokom. Kaj lepšega?</p><p>Pa ni vedno tako! Že dolgo se ukvarjam z usposabljanjem naslednikov, sinov in hčera ustanoviteljev podjetij, za njihov prevzem. Že dolgo videvam travme tako staršev, ustanoviteljev podjetij, kot travme njihovih otrok, tj. prevzemnikov. Bil sem priča solz žalosti in obupa na eni in solz radosti ter sreče na drugi strani. Teh je bilo žal bistveno manj.</p><h5><strong>Past nasledstva</strong></h5><p>Starši, se pravi ustanovitelji podjetij, v večini primerov želijo zapustiti svoje podjetje v vodenje in upravljanje svojim naslednikom, tj. svojim otrokom. Želijo, da oni nadaljujejo njihovo življenjsko delo, da oni zagotovijo rast in razvoj podjetja tudi v bodoče. Želijo, da potomci aktivno vstopijo in nadaljujejo njihovo življenjsko zgodbo in živijo njihovo poslovno življenje predvsem takrat, ko ustanovitelji sami tega več ne zmorejo.</p><p>Razlog je preprost. Večina podjetnikov, ustanoviteljev prve generacije slovenskih podjetij, ima željo, da bi v primeru, če človek gara celo življenje in svoje življenje žrtvuje za razvoj svojega podjetja, njihovo življenje in njihovo življenjsko delo imelo nek smisel. Smisel pa ima po njihovem mnenju le v primeru, če to delo nadaljujejo, v večini primerov, njihovi potomci. V tem &#8216;smislu&#8217; se običajno skriva past in je razlog za vse solze, ki se pri tem prelijejo.</p><h5><strong>Prodaja kot zadnja možnost </strong></h5><p>Prva past je zelo slovenska. Pri nas podjetniki v večini ne ustanavljajo in razvijajo podjetij za prodajo. Zato je v primeru medgeneracijskega prenosa običajno prodaja podjetja na zadnjem mestu želenih dejanj in je zgolj izhod v sili. Na zahodu ustanovitelji podjetij bistveno manj kot pri nas pripisujejo podjetjem status živih bitij. Podjetje ustanovijo, izkoristijo trenutek za razvoj in ga želijo čim bolje kapitalizirati. Pri nas pa ustanovitelj podjetje tretira kot svojega otroka, pogosto žal primarnega, mu s tem pripiše skoraj človeške lastnosti in ga želi kot takšnega v nadaljnjo vzgojo in razvoj prepustiti svojim naslednikom. Pri tem pozabljajo, da so sami &#8216;otroka&#8217; vzgojili od začetka, se pravi od rojstva dalje, prepustili bi ga pa radi v vzgojo svojim naslednikom takrat, ko je &#8216;njihov otrok&#8217; sredi pubertete. Naj si gre za otroka ali podjetje, oba imata v vsaki fazi svojega “odraščanja” drugačne potrebe in zahtevata drugačna znanja za vzgojo. Ampak, tako ali drugače:<strong> Kdo pa prodaja svoje otroke?</strong></p><h5><strong>Bi pilotiranje letala zaupali laiku? </strong></h5><p>Druga past je običajno posledica prepričanj, da se sposobnosti in znanja dedujejo. Ali bi podjetnik, pilot, ki ima svoje letalo, silil potomce, da prevzamejo njegovo pilotiranje, in to navkljub temu, da ti ne znajo upravljati aviona? Ne! Zakaj potem mislijo, da bodo znali upravljati njihovo podjetje? Imel sem primer, ko me je ustanovitelj podjetja prosil, da prepričam njegovo hči, da prevzame njegovo podjetje v vodenje in upravljanje. Ko sem se dobil z njegovo potomko, mi je v grozi povedala, da je učiteljica slovenskega jezika v osnovni šoli in da nima pojma o vodenju podjetja. Oče pa je še kar vztrajal …</p><p>V drugem primeru je ustanovitelj zagrozil svojemu potomcu z razdedinjenjem, če ne prevzame njegovega industrijskega podjetja z nekaj sto zaposlenimi. Ker je bil sin iz umetniških krogov, ni pa hotel razočarati svojih staršev, je na to pristal, a pod pogojem, da ga nekako usposobijo. Dve leti (!) je vsak teden hodil na usposabljanje. Njemu se je zdelo bistveno premalo, staršem pa bistveno preveč časa. Ustanovitelj mi je dejal, da naj pospešim vse skupaj, ker je to njegov sin in je skoraj tako sposoben kot on sam. Skoraj! Povedal sem mu, da se ljudje usposabljajo za prevzem takšnih podjetij od osem do deset let, pa še to le v primeru, da so tega sposobni in si tega želijo. Ko je sin prevzel vodenje podjetja, mi je povedal, da bo podjetje prodal tisti dan, ko bo njegov oče umrl. Vsekakor je pustil očeta, da je bil še naprej aktiven v podjetju, kolikor je pač sam želel, ker on sam ni imel nobenega namena nadaljevati razvoja podjetja, ko očeta ne bo več.</p><h5><strong>O gasilcih, čakajočih na intervencijo</strong></h5><p>Ena od največjih napak je, da se ustanovitelji, četudi so otroci usposobljeni in imajo željo po prevzemu podjetja, nato ves čas vmešavajo in vsiljujejo svoje metode dela v delo prevzemnikov. Vem, da jim hočejo dobro, da jim hočejo pomagati. Vendar jim vsiljujejo nasvete iz njihovega sveta, sveta preteklosti, ne iz sveta prevzemnikov oz. sveta prihodnosti. Ne razumejo, da si morajo prevzemniki sami izgraditi svojo avtoriteto in dokazati zaposlenim ter poslovnim partnerjem, da so sami sposobni vodenja podjetja brez nenehnega vmešavanja ustanoviteljev. Slednji pa kot gasilci, v popolni gasilski uniformi, doma ali v pisarni sedijo in komaj čakajo na klic k intervenciji.</p><h5><strong>Pomešani funkciji vodenja in upravljanja</strong></h5><p>Zadnja od večjih pasti je v tem, da ustanovitelji ne ločijo vodenja podjetja od upravljanja. Ustanovitelj bi naredil veliko več za potomce, če bi jim svoje podjetje prepustil v upravljanje kot lastnino, v aktivno vodenje, tj. za direktorja družbe, pa bi skupaj imenovali nekoga, ki je za to delo usposobljen in si ga hkrati želi voditi. Prepletenost vodenja in upravljanja kot funkciji sta pri nas pomešani.</p><p>Da mora lastnik biti tudi direktor podjetja, je ena največjih zmot slovenskega dojemanja podjetništva. Če je ustanovitelj celo življenje živel v vlogi direktorja in lastnika družbe, še ne pomeni, da je svoje potomce v tem času usposobil za opravljanje katerekoli vloge v njem. Če pa ustanovitelj podjetja želi, da so njegovi otroci srečni v življenju, je osnovni pogoj, da jim pusti, da so lahko srečni na svoj &#8211; ne pa njegov &#8211; način.</p><p>Če potomci želijo in so tudi usposobljeni, da prevzamejo vodenje podjetja od staršev, ustanoviteljev podjetja, jim to prepustimo, a jim dajajmo nasvete le takrat, ko zanje zaprosijo. V vseh drugih primerih pa podjetje raje prepustimo v vodenje za to usposobljenim ljudem, lastništvo nad njim in s tem povezano upravljanje podjetja pa lahko še vedno prevzamejo potomci, če si tega seveda želijo.</p><p><!-- /wp:paragraph --></p>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-54d4d00 elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="54d4d00" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p>Za revijo <strong><a href="http://chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Magazines/Files/20260325-MQ58-2026_lowRes.pdf" data-wplink-url-error="true">MQ</a> </strong><a href="https://www.zdruzenje-manager.si/baza-znanja/mq-revija">Združenja Manager</a> piše <strong><a href="https://pegasus-slovenija.si/ekipa/robert-licen/">dr. Robert Ličen.</a></strong></p><p><!-- /wp:paragraph --></p>								</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-bd4fecc elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="bd4fecc" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-b4a03aa" data-id="b4a03aa" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-374f961 elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="374f961" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p>Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.</p>								</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				</div>
		]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Ko se razmere zaostrujejo, TVEGANJA niso več naključje.</title>
		<link>https://pegasus-slovenija.si/tveganja/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Pegasus]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 17 Apr 2026 09:53:48 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[KROG]]></category>
		<category><![CDATA[Rast]]></category>
		<category><![CDATA[aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[krog]]></category>
		<category><![CDATA[podjetniška rast]]></category>
		<category><![CDATA[vodenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://pegasus-slovenija.si/?p=10942</guid>

					<description><![CDATA[Na Pegasusovem podjetniškem krogu smo govorili o tveganjih, ki jih podjetja pogosto prepoznajo, a redko sistemsko obvladujejo. Razprava je pokazala, da največja tveganja izhajajo iz notranje odvisnosti od posameznikov, medtem ko v nestabilnih razmerah o preživetju odloča predvsem denarni tok.
Prodaja je predvsem sposobnost, da prav poslušamo, dobro sprašujemo in dovolj dolgo ostanemo v problemu, preden začnemo ponujati rešitev.

Ko prodaja postane svetovanje, se spremeni tudi njena kakovost. Pogovor ni več pritisk, ampak proces razumevanja. In prav v tem je pogosto razlika med tem, da stranka samo posluša, ali pa da zares začuti, da smo razumeli nekaj, kar ji je pomembno.]]></description>
			<style id="elementor-post-10942">.elementor-10942 .elementor-element.elementor-element-0d331ec > .elementor-widget-container{margin:0px 0px 0px 0px;padding:0px 0px 0px 0px;}.elementor-10942 .elementor-element.elementor-element-178b2e9 > .elementor-widget-container{margin:0px 0px 0px 0px;padding:0px 0px 0px 0px;}</style>							<content:encoded><![CDATA[		<div data-elementor-type="wp-post" data-elementor-id="10942" class="elementor elementor-10942">
						<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-71090f5 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="71090f5" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-9d7c55c" data-id="9d7c55c" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-0d331ec elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="0d331ec" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p><strong>Če vas jutri ugrabijo Marsovci, ali vaše podjetje deluje naprej? </strong></p><p><strong>Pegasusov podjetniški KROG</strong> je tokrat ponudil kritičen vpogled v tveganja, ki ogrožajo vitalnost slovenskih podjetij, s posebnim poudarkom na kompleksnosti prenosa lastništva. Nismo govorili o abstraktni temi, ampak o realnosti, ki jo podjetja vsakodnevno čutijo. Od zunanjih pritiskov na trg in dobavne verige do notranjih slabosti v procesih, odločitvah in organizaciji ter tudi o tem, da podjetja pogosto delujejo v stanju visoke odvisnosti od ustanovitelja. Zelo hitro se je pokazalo, da podjetja ne izgubljajo zato, ker tveganj ne bi (pre)poznala. Izgubljajo zato, ker jih ne obvladujejo pravočasno in sistemsko.</p>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-178b2e9 elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="178b2e9" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<h3>1. Odvisnost od ustanovitelja kot sistemsko tveganje</h3><p>V številnih podjetjih ustanovitelj še vedno združuje več ključnih vlog. Sprejema odločitve, vodi odnose s strankami, pozna procese in drži skupaj operativni del poslovanja. Dokler je prisoten, sistem deluje. Ko ga ni, pa se zelo hitro pokaže, da podjetje nima jasnih pooblastil, prenesenega znanja ali strukture, ki bi omogočila nadaljevanje. Na krogu se je odprl tudi paradoks zamenljivosti. Vodja, ki želi ostati nepogrešljiv, v resnici ustvarja odvisnost, ki podjetje dolgoročno slabi.</p><p><strong>Ključna ugotovitev: podjetje, ki ne more delovati brez ustanovitelja, nima sistema, ampak odvisnost.</strong></p><h3>2. Prenos lastništva kot proces, ne dogodek</h3><p>Prenos lastništva v praksi redko zgodi načrtovano. Pogosto se začne šele takrat, ko ni več izbire, kar pomeni, da podjetje nima časa za postopno uvajanje in premišljene odločitve. Hkrati postaja vse manj samoumeven. Le manjši delež naslednikov si dejansko želi prevzeti družinsko podjetje, kar pomeni, da prenos zahteva zavestno odločitev in aktivno pripravo. Pomemben poudarek razprave je bil ločevanje lastništva in vodenja. Naslednik je lahko lastnik, ne da bi bil tudi direktor. Če nima interesa ali kompetenc, mora podjetje razmišljati o profesionalnem vodenju. V praksi to neposredno vpliva tudi na vrednost podjetja. Če sistem ni postavljen tako, da deluje brez ustanovitelja, vrednost ob njegovem umiku hitro pade.</p><p>Predstavljena je bila tudi Nacionalno točka za prenos lastništva, ki deluje pod okriljem SPIRIT Slovenija in vavčer za prenos lastništva, dva pomembna instrumenta podpore za podjetja, ki razmišljajo o nasledstvu, prodaji podjetja ali prenosu na družinskega člana oziroma drugega prevzemnika.</p><p><strong>Ključna ugotovitev: prenos lastništva je dolgoročen proces, ki zahteva strukturo, ne pa odločitve v zadnjem trenutku.</strong></p><h3>3. Denarni tok kot temelj stabilnosti v negotovem okolju </h3><p>V razpravi se je jasno pokazalo, da dobiček in denarni tok nista isto. Dobiček kaže uspešnost, denarni tok pa določa, ali podjetje sploh lahko posluje. V nestabilnih razmerah likvidnost postane ključna. Omogoča, da podjetje ohranja operativno stabilnost in hkrati izkorišča priložnosti na trgu. Odprla se je tudi logika dobavnih verig. Podjetja, ki temeljijo izključno na najnižji ceni, so bolj izpostavljena. Tista, ki gradijo dolgoročna partnerstva, pa lažje obvladujejo tveganja.</p><p><strong>Ključna ugotovitev: stabilnost podjetja temelji na denarnem toku in odnosih v verigi vrednosti.</strong></p><h3>4. Pritisk okolja: kader, regulativa in tehnologija</h3><p>Podjetja danes delujejo v vse bolj zahtevnem in nepredvidljivem okolju. Kadrovski izzivi se poglabljajo, saj primanjkuje ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzemati odgovornost. Mlajše generacije imajo drugačen odnos do dela, kar neposredno vpliva tudi na vprašanje nasledstva. Hkrati podjetja čutijo pritisk rastočih stroškov dela in regulatornih omejitev. Kot pomemben protiutež tem pritiskom se je izpostavila tehnologija. Umetna inteligenca že danes omogoča hitrejšo obdelavo podatkov in večjo učinkovitost v strokovnih službah.</p><p><strong>Ključna ugotovitev: uspešna podjetja bodo morala hkrati obvladovati kadrovske omejitve, regulatorne pritiske in tehnološke priložnosti.</strong></p><h3>GLAVNI IZZIVI, KI SMO JIH UDELEŽENCI ODPIRALI</h3><ul><li>Psihološki odpor ustanoviteljev: Strah pred izgubo identitete in vpliva po upokojitvi vodi v odlašanje s prenosom, kar povzroča »stand-still« efekt in negotovost pri zaposlenih ter naročnikih.</li><li>Kadrovski paradoks in »mamin hladilnik«: Podjetja ne najdejo motiviranega kadra; socialna varnost in možnost dela v javni upravi zmanjšujeta pripravljenost mladih za tveganje in zahtevno delo v realnem sektorju.</li><li>Regulatorna in tržna negotovost: Podjetja se soočajo z administrativnim zviševanjem stroškov dela (minimalna plača) in regulatornimi mejami znotraj EU, ki ovirajo prost pretok storitev (npr. v medicini).</li><li>Komunikacijski molk: Strah pred razkritjem načrtov o nasledstvu naročnikom, da se ne bi ustvarila panika, kar pa paradoksalno vodi v večje tveganje, če prenos ni odkrit in voden.</li></ul><h3>UPORABNI UVIDI IN PRAKTIČNA SPOROČILA ZA PODJETJA</h3><ul><li>Uvedba mentorskih programov s testi: Namesto pregledovanja CV-jev naj podjetja kandidate preizkusijo z nalogami, ki pokažejo njihovo sposobnost učenja in proaktivnost.</li><li>Pogodbena zaščita pred nihanjem cen: V pogodbe z investitorji je nujno vključevati klavzule o prilagajanju cen materialov, da podjetje ne nosi celotnega tveganja tržne nestabilnosti.</li><li>Ločevanje lastništva od vodenja: Otrok je lahko lastnik, ne da bi bil direktor; če nima vodstvenih ambicij, naj podjetje najame profesionalni management, otrok pa izvaja lastniški nadzor.</li><li>Vzgoja naslednika skozi »več svetlobe«: Starši ne smejo tekmovati s svojimi otroki, temveč jim morajo v podjetju nameniti prostor za lastne napake in razvoj lastne avtoritete.</li></ul><h3>Kaj podjetja lahko naredijo že danes?</h3><p>Zaključek razprave je bil zelo praktičen. Podjetja lahko že danes naredijo konkretne korake k večji odpornosti. Med njimi preizkušanje kadrov skozi naloge namesto zgolj preko življenjepisov, vključevanje zaščitnih klavzul v pogodbe ter jasno ločevanje lastniških in vodstvenih vlog. Pomemben poudarek je bil tudi na razvoju naslednikov. Namesto nadzora jim je treba omogočiti prostor za učenje, napake in razvoj lastne avtoritete. Večkrat se je ponovila tudi misel, da podjetja ne prodajajo produktov, ampak znanje, odnose in celotno verigo vrednosti, ki stoji za njimi.</p><p><strong>Odpornost podjetja nastane skozi sistem, procese in ljudi, ne skozi enega posameznika.</strong></p><p>&#8212;</p><div class="txtTinyMce-wrapper" style="font-size: 14px; line-height: 16px; font-family: inherit;"><h4 style="font-size: 16px; line-height: 19px; word-break: break-word; text-align: left;"><span style="color: #000000; font-size: 14px; line-height: 16px;"><em>Pegasusov podjetniški KROG smo tokrat soustvarili s SPIRIT Slovenija, javno agencijo, ob finančni podpori Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.</em></span></h4></div>								</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				</div>
		]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Dober produkt brez prodajne logike je le drag hobi</title>
		<link>https://pegasus-slovenija.si/prodajna-logika/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Pegasus]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 27 Mar 2026 10:07:23 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[KROG]]></category>
		<category><![CDATA[Rast]]></category>
		<category><![CDATA[aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[krog]]></category>
		<category><![CDATA[podjetniška rast]]></category>
		<category><![CDATA[vodenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://pegasus-slovenija.si/?p=10903</guid>

					<description><![CDATA[Na tokratnem Pegasusovem podjetniškem krogu smo zelo jasno videli, da prodaja ni stvar lepih predstavitev, naučenih stavkov ali samozavestnega nastopa.

Prodaja je predvsem sposobnost, da prav poslušamo, dobro sprašujemo in dovolj dolgo ostanemo v problemu, preden začnemo ponujati rešitev.

Ko prodaja postane svetovanje, se spremeni tudi njena kakovost. Pogovor ni več pritisk, ampak proces razumevanja. In prav v tem je pogosto razlika med tem, da stranka samo posluša, ali pa da zares začuti, da smo razumeli nekaj, kar ji je pomembno.]]></description>
			<style id="elementor-post-10903">.elementor-10903 .elementor-element.elementor-element-0d331ec > .elementor-widget-container{margin:0px 0px 0px 0px;padding:0px 0px 0px 0px;}.elementor-10903 .elementor-element.elementor-element-178b2e9 > .elementor-widget-container{margin:0px 0px 0px 0px;padding:0px 0px 0px 0px;}.elementor-10903 .elementor-element.elementor-element-a4c273a > .elementor-widget-container{margin:0px 0px 0px 0px;padding:0px 0px 0px 0px;}.elementor-10903 .elementor-element.elementor-element-3fb18af{column-gap:0px;text-align:start;}.elementor-10903 .elementor-element.elementor-element-8afee52 > .elementor-widget-container{margin:0px 0px 0px 0px;padding:0px 0px 0px 0px;}.elementor-10903 .elementor-element.elementor-element-f95fe83{column-gap:0px;text-align:start;}.elementor-10903 .elementor-element.elementor-element-b33e1f3 > .elementor-widget-container{margin:0px 0px 0px 0px;padding:0px 0px 0px 0px;}.elementor-10903 .elementor-element.elementor-element-0058283{column-gap:0px;text-align:start;}</style>							<content:encoded><![CDATA[		<div data-elementor-type="wp-post" data-elementor-id="10903" class="elementor elementor-10903">
						<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-71090f5 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="71090f5" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-9d7c55c" data-id="9d7c55c" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-0d331ec elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="0d331ec" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p>Na tokratnem <strong>Pegasusovem podjetniškem krogu</strong> smo se lotili prodaje.<br />Ne kot teorije, ampak kot prakse.</p>
<p>Vodil ga je <strong>dr. Klemen Zupančič</strong>, ki je skozi celoten večer pogovore usmerjal, odpiral prave teme ter zelo neposredno izpostavljal, kaj deluje in kje izgubljamo priložnosti. S svojo kombinacijo izkušenj, ostrine in praktičnega pogleda je poskrbel, da nismo ostali pri teoriji, ampak smo prodajo zares postavili na ogled. Hvala Klemnu za vodenje in jasne uvide, ki jih bomo lahko prenesli neposredno v prakso.</p>
<p> </p>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-178b2e9 elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="178b2e9" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p>Skozi simulacije prodajnih pogovorov se je zelo hitro pokazalo nekaj preprostega: večina prodajnih pogovorov ne pade zato, ker stranka ne bi imela potrebe, ampak zato, ker jo prodajalec začne reševati, še preden jo zares razume.</p>
<p>Ključno vprašanje večera zato ni bilo, kako bolje predstaviti produkt, ampak kako bolje razumeti stranko. Če ne razumemo, kaj stranko zares boli, ji ne moremo ponuditi prave rešitve. Lahko govorimo lepo, samozavestno in strokovno, pa bomo vseeno zgrešili bistvo.</p>
<p>Zato sodobna prodaja vse bolj temelji na svetovalnem pristopu. Prodajalec ni več nekdo, ki pritiska, ampak nekdo, ki raziskuje. Ne nastopa kot tisti, ki že vse ve, ampak kot sogovornik, ki zna z vprašanji priti do pravega problema.</p>
<p>To v praksi pomeni tri stvari.<br>Prvič, <strong>stranka mora govoriti več kot prodajalec</strong>, prodajalec pa pogovor vodi z vprašanji.<br>Drugič, <strong>vrednost je pomembnejša od cene</strong>, saj ugovor glede cene pogosto pomeni predvsem to, da stranka še ne vidi dovolj velike koristi.<br>In tretjič, <strong>prodaja je proces.</strong> Prvi sestanek ni nujno namenjen takojšnji ponudbi ali podpisu, včasih je njegov cilj le to, da dobimo prave informacije in se dogovorimo za naslednji korak.</p>
<p>Ker pa se največ naučimo iz konkretnih situacij, smo prodajne pogovore kar odigrali.</p>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-a4c273a elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="a4c273a" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<h2>Primeri pogovorov</h2>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-3fb18af elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="3fb18af" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p><strong>Primer 1: Prodaja substratov (zemlje) veletrgovcu</strong></p>
<p>V tem primeru prodajalec poskuša vstopiti v program trgovca, ki že ima ponudbo, a se odloča za naslednjo sezono.</p>
<ul>
<li><strong>Prodajalec:</strong> &#8220;Našo ponudbo ste si pogledali. Bi imeli morda kakšen feedback za nas?&#8221;</li>
<li><strong>Stranka (nabavnik):</strong> &#8220;Tajnica mi jo je ravno sprintala. Dajte jo vi malo predstavit, imam pa samo 10 minut časa.&#8221;</li>
<li><strong>Prodajalec:</strong> &#8220;Razumljivo. Imam nekaj vprašanj, da morda pol ponudbe takoj vrževa v smeti. Gledate na ceno ali imate okvirje, koliko so stranke pripravljene zapraviti?&#8221;</li>
<li><strong>Stranka:</strong> &#8220;Smo za &#8216;price performance&#8217;. Ciljamo na srednji razred, imamo pa tudi premium izdelke.&#8221;</li>
<li><strong>Prodajalec:</strong> &#8220;Torej tekmujemo s kvaliteto, ne s ceno. Imamo res vrhunske izdelke, ki so jih potrdile zunanje inštitucije. Gledamo lahko samo stran tri v ponudbi, ostalo sploh ne glejte.&#8221;</li>
</ul>
<p><strong>Komentar:</strong></p>
<ul>
<li><strong>Dobro:</strong> Prodajalec je hitro prevzel nadzor, upošteval časovno omejitev stranke in jo usmeril na relevanten del ponudbe.</li>
<li><strong>Priložnost za izboljšavo:</strong> Prodajalec je bil preveč asertiven (sam je predpostavil »tekmujete s ceno«, namesto da bi postavljal vprašanja), s čimer je lahko omejil dotok informacij od stranke.</li>
</ul>
<p> </p>
<p><strong>Primer 2: Spletna trgovina in &#8220;prodaja načrta&#8221;</strong></p>
<p>Podjetnik ima doma narejeno trgovino, ki raste, a postaja neobvladljiva. Prodajalec mu poskuša prodati strokovno nadgradnjo.</p>
<ul>
<li><strong>Prodajalec:</strong> &#8220;Koliko ljudi se zdaj ukvarja s temi manjšimi strankami, ki naročajo po telefonu?&#8221;</li>
<li><strong>Stranka:</strong> &#8220;Dva potnika sta skoz okoli, ampak nas v glavnem kličejo, tri številke nam stalno zvonijo in tega ne moremo več »hendlat«.&#8221;</li>
<li><strong>Prodajalec:</strong> &#8220;Če bi imeli sistem, ki bi to delal avtomatsko, si predstavljate, da bi lahko naredili več prometa?&#8221;</li>
<li><strong>Stranka:</strong> &#8220;Verjetno bi šlo, ja. Ampak me skrbi budget, sam sem to naredil in ne bi rad preveč zapravljal.&#8221;</li>
<li><strong>Prodajalec:</strong> &#8220;Vi zdaj sploh ne veste točno, kaj rabite. Da ne bi tvegali, predlagam, da najprej naredimo samo načrt projekta za 2.000 EUR. S tem boste dobili specifiko, na podlagi katere boste lažje pridobili tudi druge ponudbe.&#8221;</li>
</ul>
<p><strong>Komentar:</strong></p>
<ul>
<li><strong>Dobro:</strong> Prodajalec je kompleksno in drago investicijo zmanjšal na manjši in bolj varen prvi korak (načrt), kar stranki zmanjša tveganje.</li>
<li><strong>Priložnost za izboljšavo:</strong> Prodajalec je rekel &#8220;mi to rabimo, da naredimo ponudbo&#8221;. To je napaka, saj prodaja lastno potrebo namesto strankine koristi.</li>
</ul>
<p> </p>
<p><strong>Primer 3: Ponujanje vstopa v obrambno industrijo (izboljšana verzija)</strong></p>
<p>V tem primeru prodajalec poskuša prepričati lastnika proizvodnega podjetja za vstop v novo panogo.</p>
<ul>
<li><strong>Prodajalec:</strong> &#8220;Verjetno ste že slišali, da se veliko dogaja na vojaškem področju. Me zanima, če ste kaj razmišljali, da bi šli v to smer?&#8221;</li>
<li><strong>Stranka:</strong> &#8220;Nismo razmišljali. Kar delamo, delamo v redu. Imamo utečen posel in nimamo nikogar, ki bi se na to spoznal.&#8221;</li>
<li><strong>Prodajalec:</strong> &#8220;Če niste razmišljali, bi bili pripravljeni z nami sodelovati, da vam mi pokažemo razpise in vas usmerimo? Mi smo strokovnjaki, vas pa to nič ne stane.&#8221;</li>
</ul>
<p><strong>Komentar:</strong></p>
<ul>
<li><strong>Dobro:</strong> Prodajalec jasno izpostavi svojo strokovnost in pripravljenost na preverjanje priložnosti brez začetnih stroškov za stranko.</li>
<li><strong>Priložnost za izboljšavo:</strong> Prodajalec je prehitro prešel v ponujanje rešitve, namesto da bi raziskal, ali stranko morda skrbi prihodnost njihovega trenutnega (avtomobilskega) posla, kar bi bila njihova dejanska &#8220;bolečina&#8221;.</li>
</ul>
<p><strong> </strong></p>
<p><strong>Primer 4: Diagnosticiranje &#8220;bolečine&#8221;</strong></p>
<p>V tej simulaciji prodajalec uporabi več diagnostičnih vprašanj.</p>
<ul>
<li><strong>Prodajalec:</strong> &#8220;Koliko računate, da boste imeli do konca leta manj naročil? Vidite kakšno realnost, da boste imeli proste kapacitete?&#8221;</li>
<li><strong>Stranka:</strong> &#8220;Zaenkrat še ne, do leta 2030 smo polni, od takrat naprej pa ne vidimo več stvari. To se kaže slabo.&#8221;</li>
<li><strong>Prodajalec:</strong> &#8220;Aha, kaj pa razmišljate? So kakšne panoge, kjer ste mogoče boljši od drugih?&#8221;</li>
<li><strong>Stranka:</strong> &#8220;Razmišljamo, da moramo proizvodnjo usmeriti drugam. Predvsem nas zanima avtomobilska panoga v EU.&#8221;</li>
</ul>
<p><strong>Komentar:</strong></p>
<ul>
<li><strong>Dobro:</strong> Prodajalec je s spraševanjem o prostih kapacitetah in prihodnosti prišel do strankinega strahu pred letom 2030, kar je odlična osnova za ponudbo rešitve.</li>
<li><strong>Priložnost za izboljšavo:</strong> Paziti je treba, da spraševanje ne izpade kot zasliševanje; pomemben je topel in radoveden ton glasu.</li>
</ul>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-8afee52 elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="8afee52" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<h2><strong>Kaj smo ugotovili?</strong></h2>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-f95fe83 elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="f95fe83" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<h3><strong>Kaj se je pokazalo kot najpogostejša napaka?</strong></h3>
<p>Na podlagi simulacij se je zelo jasno pokazal en vzorec. Takoj ko prodajalec zazna priložnost, začne razlagati rešitev.</p>
<p>To je razumljivo. Ko prepoznamo problem, ga želimo čim prej povezati s tem, kar ponujamo. A ravno tukaj pogosto izgubimo največ.</p>
<p>Stranka še ni prišla do točke, kjer bi svojo težavo zares ubesedila. Še ni začutila, da jo razumemo. Še ni potrdila, da je to res problem, ki ga želi reševati zdaj. Prodajalec pa je že pri ponudbi.</p>
<p>Tak pristop naredi pogovor površinski in enosmeren. Namesto da bi odpirali prostor za razumevanje, ga zapremo s prehitrimi predlogi.</p>
<p>Poleg tega so se v pogovorih ponavljale še druge tipične napake. Prodajalec pogosto govori preveč in stranki ne pusti dovolj prostora, da bi sama ubesedila svojo potrebo. Ko postane situacija neprijetna, se hitro skrije za tehnične podrobnosti, kataloge ali slajde, namesto da bi ohranil osebni stik. Pogosta napaka je tudi asertivno predpostavljanje, ko prodajalec namesto vprašanja postavi trditev in s tem zapre dotok informacij. In nenazadnje, ugovor glede cene se prepogosto razume kot konec pogovora, čeprav velikokrat pomeni le to, da stranka še ne vidi dovolj velike vrednosti.</p>
<h3><strong>Prodaja kot svetovanje</strong></h3>
<p>Eden pomembnejših poudarkov večera je bil koncept prodaje kot svetovanja oziroma »consultative selling«.</p>
<p>To pomeni premik v miselnosti. Prodajalec ni več nekdo, ki vsiljuje produkt, ampak nekdo, ki želi pomagati stranki v stiski. Težišče pogovora zato ni več na tem, kaj bo prodajalec razložil, ampak na tem, <strong>kaj bo stranka povedala.</strong></p>
<p>V tem smislu je dober prodajalec bolj diagnostik kot govorec. Podobno kot zdravnik tudi on ne more ponuditi rešitve, če ne pozna vzroka težave. Zato mora biti v pogovoru dovolj <strong>radoveden</strong>, da pride do pravega izvora problema.</p>
<p>Pomagajo preprosta vprašanja. Kaj je narobe? Kaj vas trenutno najbolj ovira? Koliko manj naročil pričakujete? Že delate kaj v smeri novih priložnosti? Takšna vprašanja ne služijo temu, da naredijo vtis, ampak temu, da odprejo razumevanje.</p>
<h3><strong>Iskanje prave &#8220;bolečine&#8221;</strong></h3>
<p>Bolečina je tisto, kar stranko dejansko ovira pri doseganju ciljev. Lahko gre za konkreten problem, lahko za neizkoriščeno priložnost, lahko za strah pred prihodnostjo. A do te točke prodajalec redko pride takoj.</p>
<p>Zato mora znati potrpežljivo vrtati globlje. Če stranka reče, da je nekaj predrago, to še ne pomeni, da rešitve ne potrebuje. Pogosto pomeni le, da še ne vidi dovolj velike vrednosti glede na svojo težavo.</p>
<p>Koristna so vprašanja, ki pomagajo razširiti kontekst. Kaj pa razmišljate? So kakšne panoge, kjer ste mogoče boljši od drugih? Kaj vas trenutno najbolj ovira? Bi vam pomagalo, če bi najprej pogledali procese in šele potem iskali obliko sodelovanja?</p>
<p>Pomembno je tudi, da se ne zadovoljimo s prvo razlago. Prva razlaga je pogosto le površina. Prava bolečina se pokaže šele, ko se pogovor dovolj poglobi.</p>
<h3><strong>Validacija in zaupanje</strong></h3>
<p>Ključni del svetovalne prodaje je tudi <strong>validacija</strong>. Prodajalec mora znati povzeti, kar je slišal, in preveriti, ali je stranko prav razumel.</p>
<p>Vprašanja, kot so:<br />&#8211; Torej, če vas prav razumem, vas najbolj skrbi to?<br />&#8211; A prav razumem, da sploh nimate plana, kako bi se tega lotili?<br />&#8211; Ali pa preprosto: nič ne razumem, dajte mi razložiti.</p>
<p>Vse to ne gradi le boljšega razumevanja, ampak tudi zaupanje. Stranka vidi, da jo nekdo posluša in da je ne poskuša prehiteti s pripravljeno rešitvijo.</p>
<p>Zanimiv poudarek večera je bila tudi tehnika treh nepovezanih vprašanj. Če določeno težavo preverimo skozi več različnih vprašanj in jo stranka vsakič potrdi, je verjetnost bistveno večja, da smo prišli do pravega problema.</p>
<h3><strong>Ko rešitev postane strankina ideja</strong></h3>
<p>Najvišja stopnja svetovalne prodaje je dosežena takrat, ko stranka sama opiše rešitev kot odgovor na svoj problem, še preden ji jo prodajalec sploh formalno ponudi.</p>
<p>Takrat prodaja skoraj steče sama od sebe. Ne zato, ker bi bil prodajalec bolj prepričljiv, ampak zato, ker je stranka do zaključka prišla sama.</p>
<p><strong>Ljudje ne marajo občutka, da se jim nekaj prodaja</strong>. Radi pa kupujejo, ko imajo občutek, da so do odločitve prišli sami.</p>
<p>Zato splošni prodajni govori in naučeni pitchi pogosto ne delujejo. Lahko so dobra opora za prodajalca, stranki pa ne pomagajo veliko. Veliko bolj učinkovita je iskrena radovednost in pripravljenost, da sprašujemo stvari, ki nas o strankinem poslu zares zanimajo.</p>
<h3><strong>Kako prepoznati težavo, tudi ko jo stranka skriva</strong></h3>
<p>Poseben poudarek je bil tudi na tem, kako prepoznati strankino bolečino takrat, ko ta ni izrečena neposredno.</p>
<p>Prvi korak je <strong>iskrena radovednost in aktivno poslušanje</strong>. Če pridemo na sestanek z že pripravljenim prodajnim govorom, bomo večinoma slišali predvsem sebe. Če pridemo z namenom, da nekaj razumemo, bomo slišali veliko več. Prav tako je eden izmed dobrih nasvetov, da si med sestankom stvari <strong>zapisujemo v zvezek</strong>. S tem damo sogovorniku občutek, da ga zares poslušamo in da se nam zdijo stvari, ki jih govori, zelo pomembne.</p>
<p>Drugi korak je postavljanje <strong>hipotez</strong> in njihova validacija. Na sestanek je smiselno priti z idejo, kaj bi stranko lahko najbolj obremenjevalo, potem pa to skozi pogovor preverjati.</p>
<p>Tretji korak <strong>je razumevanje ugovorov</strong>, predvsem ugovora glede cene. Ko stranka reče, da nima denarja ali da je ponudba predraga, to pogosto pomeni, da še nismo odprli prave teme ali dovolj jasno pokazali vrednosti. V takem trenutku je smiselno raziskati, koliko jo trenutno stanje že stane.</p>
<p>Kot uporabna tehnika se je pokazal tudi t.i. »<strong>Columbo pristop</strong>«. Včasih pomaga, da se ne postavimo v vlogo tistega, ki vse razume, ampak v vlogo nekoga, ki želi, da mu sogovornik stvar še enkrat razloži. Takrat stranka pogosto pove več, kot bi sicer.</p>
<p>Pomemben vir informacij so lahko tudi ljudje na terenu. Prodajalci, zaposleni v trgovini, operativci. Ti pogosto zelo dobro vedo, kje so dejanski problemi, tudi če jih vodstvo še ni jasno ubesedilo.</p>
<p>In končno, pomembno je razumeti, kateri kazalniki uspešnosti dejansko pritiskajo na odločevalca. Ko ugotovimo, kje mu stvari uhajajo iz rok, smo pogosto že zelo blizu njegove dejanske bolečine.</p>
<h3><strong>Ključni uvidi in priporočila</strong></h3>
<p>Za izboljšanje prodajnih rezultatov se je pokazalo nekaj zelo konkretnih usmeritev.</p>
<h3><strong>Kaj začeti delati?</strong></h3>
<p>Večkrat med pogovorom preveriti, ali smo stranko prav razumeli.<br />Zapisovati si ključne “bolečine”, ki jih stranka izpostavi.<br />Pristopati z več radovednosti in manj razlaganja.</p>
<h3><strong>Kaj prenehati delati?</strong></h3>
<p>Prenehati s klasičnim prodajnim pičem, ki ni vezan na konkreten problem sogovornika.<br />Nehati prodajati svoje potrebe, namesto da bi govorili o strankini koristi.</p>
<h3><strong>Kaj izboljšati?</strong></h3>
<p>Bolj zavestno voditi pogovor z vprašanji.<br />Dlje ostati v problemu, preden začnemo ponujati rešitev.<br />Prilagajati slog sogovorniku. Če je kratek in konkreten, bodimo taki tudi mi. Če je bolj zgovoren, si vzemimo več časa za odnos in širši kontekst.</p>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-b33e1f3 elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="b33e1f3" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<h2><strong>Zaključek</strong></h2>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-0058283 elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="0058283" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p>Prodaja ni stvar lepih predstavitev, naučenih stavkov ali samozavestnega nastopa.</p>
<p>Prodaja je predvsem sposobnost, da prav poslušamo, dobro sprašujemo in dovolj dolgo ostanemo v problemu, preden začnemo ponujati rešitev.</p>
<p>Ko prodaja postane svetovanje, se spremeni tudi njena kakovost. Pogovor ni več pritisk, ampak proces razumevanja. In prav v tem je pogosto razlika med tem, da stranka samo posluša, ali pa da zares začuti, da smo razumeli nekaj, kar ji je pomembno.</p>								</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				</div>
		]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Umetna inteligenca kot krila sodobnega poslovanja</title>
		<link>https://pegasus-slovenija.si/ui-krila-sodobnega-poslovanja/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Pegasus]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 18 Mar 2026 15:25:32 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Rast]]></category>
		<category><![CDATA[aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[podjetniška rast]]></category>
		<category><![CDATA[vodenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://pegasus-slovenija.si/?p=10885</guid>

					<description><![CDATA[Na letošnjem 13. Pegasusovem Brušenju sekire smo odprli eno ključnih vprašanj današnjega poslovnega okolja: kako razumeti in uporabljati umetno inteligenco, ko se ta razvija hitreje kot organizacije same.

Simon Franko, direktor BASF Slovenija, Madžarska, Romunija in Bolgarija, je s svojim predavanjem ponudil pogled, ki presega orodja in funkcionalnosti. Govoril je o tem, kako UI že danes spreminja način razmišljanja, odločanja in delovanja podjetij ter kakšna je vloga vodij v tem novem okolju.]]></description>
			<style id="elementor-post-10885">.elementor-10885 .elementor-element.elementor-element-0d331ec > .elementor-widget-container{margin:0px 0px 0px 0px;padding:0px 0px 0px 0px;}.elementor-10885 .elementor-element.elementor-element-3fb18af{column-gap:0px;text-align:start;}</style>							<content:encoded><![CDATA[		<div data-elementor-type="wp-post" data-elementor-id="10885" class="elementor elementor-10885">
						<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-71090f5 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="71090f5" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-9d7c55c" data-id="9d7c55c" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-0d331ec elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="0d331ec" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p>Na letošnjem <strong><a href="https://pegasus-slovenija.si/portfolio/bs26/" target="_blank" rel="noopener">13. Pegasusovem Brušenju sekire</a> </strong>smo odprli eno ključnih vprašanj današnjega poslovnega okolja: kako razumeti in uporabljati umetno inteligenco, ko se ta razvija hitreje kot organizacije same.</p><p data-start="306" data-end="583"><strong>Simon Franko</strong>, <strong>direktor BASF Slovenija, Madžarska, Romunija in Bolgarija</strong>, je s svojim predavanjem ponudil pogled, ki presega orodja in funkcionalnosti. Govoril je o tem, kako UI že danes spreminja način razmišljanja, odločanja in delovanja podjetij ter kakšna je vloga vodij v tem novem okolju.</p><h2><strong>Spodaj delimo povzetek njegovega predavanja.</strong></h2>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-3fb18af elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="3fb18af" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p><strong>Pegasusovo brušenje sekire na Ptuju</strong> je že tradicionalno prostor, kjer se srečujemo podjetniki z željo oplemenititi svoje znanje in pogledati onkraj vsakodnevnih operativnih izzivov. Tokratno srečanje je s svojo pronicljivo analizo zaznamoval <strong>Simon Franko, direktor BASF Slovenija, Madžarska, Romunija in Bolgarija</strong>, po izobrazbi kemik, ki umetne inteligence (UI) ne opazuje le skozi tehnološka očala, temveč predvsem skozi njen vpliv na poslovne modele, znanost in družbo. Njegovo predavanje je služilo kot nujen klic k budnosti v svetu, ki se spreminja hitreje, kot so pripravljeni priznati naši tradicionalni sistemi.</p><p>Tema umetne inteligence danes ni več le vprašanje prihodnosti, temveč ključni element sedanjosti, ki neusmiljeno vdira v vse pore našega življenja. Franko poudarja, da se nahajamo v obdobju, ko se je UI preobrazila iz preproste programske opreme, ki ji nekaj naročimo, v pravo inteligenco, ki je sposobna samostojnega izvrševanja korakov. Če smo še pred nekaj leti govorili o avtomatizaciji rutinskih opravil, danes vstopamo v dobo digitalnih agentov – sistemov, ki ne le predlagajo rešitev, ampak sami izvajajo akcije, berejo našo e-pošto, odgovarjajo nanjo in celo predvidevajo naše potrebe, preden jih sploh izrazimo.</p><p>Hitrost napredka je osupljiva in za marsikoga zastrašujoča. Franko navaja, da se <strong>je inteligenca na področju znanstvenih raziskav v zadnjih dveh letih izboljšala za faktor 19</strong>, medtem ko so se stroški uporabe teh modelov drastično zmanjšali. To pomeni, da so orodja, ki so bila še včeraj dostopna le redkim laboratorijem, danes na dosegu roke vsakemu podjetniku. Vendar pa s to močjo prihaja tudi tveganje, ki ga Franko poimenuje &#8220;sintetična demenca&#8221;, pojav ko se modeli UI učijo na podatkih, ki so jih zgenerirali prejšnji modeli, kar lahko vodi v vedno večje halucinacije in popačenje resničnosti.</p><p>Vpliv teh tehnologij na poslovne procese je viden na vsakem koraku. V logistiki lahko UI v trenutku simulira zapletene scenarije, kot je preusmeritev ladij okoli Afrike zaradi geopolitičnih konfliktov, hkrati pa izračuna stroške, emisije CO2 in pripravi vso potrebno dokumentacijo. V marketingu se poslavljamo od splošnih kampanj in vstopamo v svet popolne personalizacije, kjer bo vsak posameznik prejel oglas, prilagojen njegovim specifičnim željam in finančnim sposobnostim. Celo v znanosti, kjer je na primer projekt AlphaFold v nekaj sekundah rešil uganke proteinskih struktur, za katere so doktoranti prej potrebovali leta dela, UI briše meje mogočega.</p><p>Vendar tehnologija sama po sebi ni dovolj. Franko opozarja na geopolitične in varnostne izzive, saj države, kot sta Kitajska in ZDA, v UI vlagajo tisoče milijard, medtem ko se Evropa pogosto zapleta v birokratske zanke in pretirano regulacijo. Kot je dejal: <strong>&#8220;V Evropi pogosto mislimo, da bomo z regulacijo rešili svet, a pri umetni inteligenci nas lahko analiza-paraliza hitro potisne v ozadje.&#8221;</strong> Primeri iz Nemčije, kjer podjetja še vedno pošljejo 30 milijonov faksov letno, so zgovoren dokaz, kako težko se nekateri sistemi ločijo od preteklosti, medtem ko svet drvi naprej.</p><p><strong>Tu se vloga vodij korenito spreminja.</strong> Vodja prihodnosti ne sme biti le tisti, ki delegira naloge, temveč mora postati t.i. &#8220;polimatični lider&#8221; z globokim razumevanjem tehnologije in hkrati širokim obzorjem na področju etike, psihologije in strategije. Ključna veščina postaja kritično razmišljanje, sposobnost ločiti resnico od halucinacij umetne inteligence. Franko spodbuja kulturo eksperimentiranja, kjer so napake del procesa, in omenja koncept &#8220;F*** up Fridays&#8221;, kjer se ekipa odkrito pogovori o tistem, kar ni uspelo. Le v takšnem okolju se lahko zaposleni naučijo aktivno uporabljati UI kot svojega zaveznika.</p><p>Pomembno sporočilo predavanja je, da umetna inteligenca ne bo nadomestila človeka, ampak bo spremenila način, kako delamo. Največjo prednost bodo imela tista podjetja in posamezniki, ki bodo sposobni najhitrejše prilagoditve. <strong>&#8220;Umetna inteligenca so krila, a še vedno potrebujemo jezdeca, ki ve, kam konja usmeriti,&#8221;</strong> je ena izmed Frankovih osrednjih misli, ki poudarja, da človeški faktor, empatija in strateška intuicija ostajajo nenadomestljivi.</p><p>Zaključek predavanja na <strong>Pegasusovem brušenju</strong> <strong>sekire</strong> je bil močan opomnik, da je prihodnost definirana s tem, kar počnemo danes. Pasivno čakanje na popolno zakonodajo ali popolno varnost je recept za zaostanek. Odgovorna uporaba tehnologije zahteva pogum za učenje in pripravljenost na nenehne spremembe. <strong>&#8220;Prihodnost se ne zgodi sama od sebe, ampak na podlagi odločitev, ki jih sprejmemo v tem trenutku.&#8221;</strong> Za podjetnike in vodje to pomeni, da morajo UI aktivno vključiti v svoje razmišljanje, ne kot grožnjo, temveč kot orodje, ki jim bo omogočilo, da v hitro spreminjajočem se svetu ne le preživijo, ampak poletijo.</p>								</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				</div>
		]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Si tudi ti ujetnik starega načina dela?</title>
		<link>https://pegasus-slovenija.si/ujetnik/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Pegasus]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 23 Feb 2026 08:51:39 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[KROG]]></category>
		<category><![CDATA[aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[krog]]></category>
		<category><![CDATA[osebnostna rast]]></category>
		<category><![CDATA[podjetniška rast]]></category>
		<category><![CDATA[vodenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://pegasus-slovenija.si/?p=10822</guid>

					<description><![CDATA[Ko govorimo o vodenju podjetja, prevečkrat gledamo številke, premalokrat pa človeka. Prav zato v svojem najnovejšem zapisu naša sodelavka odpira pogled v notranji svet vodij in pokaže, zakaj brez osebne integritete, notranje jasnosti in predelanih vzorcev ni mogoče graditi podjetja, ki zdrži.]]></description>
			<style id="elementor-post-10822">.elementor-10822 .elementor-element.elementor-element-0d331ec > .elementor-widget-container{margin:0px 0px 0px 0px;padding:0px 0px 0px 0px;}.elementor-10822 .elementor-element.elementor-element-3fb18af{column-gap:0px;text-align:start;}</style>							<content:encoded><![CDATA[		<div data-elementor-type="wp-post" data-elementor-id="10822" class="elementor elementor-10822">
						<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-71090f5 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="71090f5" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-9d7c55c" data-id="9d7c55c" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-0d331ec elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="0d331ec" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p>Na tokratnem Pegasusovem podjetniškem krogu smo odprli vprašanje, ki ni udobno, je pa nujno: kaj če nas ne zavira trg, konkurenca ali pomanjkanje priložnosti temveč lastni način razmišljanja? Velikokrat podjetja ne obstanejo zato, ker bi bila šibka. Obstanejo zato, ker še vedno delujejo po logiki, ki jih je nekoč pripeljala do uspeha, danes pa jih zadržuje na mestu. Transformacija podjetja se nikoli ne začne v procesih. Začne se v glavi vodje.</p><h2><strong>Tukaj je 7 ključnih uvidov, ki smo jih izpostavili:</strong></h2>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-3fb18af elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="3fb18af" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<h3><b>1. Ego vodje kot tiha zavora razvoja</b></h3><p>Odpor do sprememb pogosto ni povezan s procesi, temveč z identiteto. Če je nekdo zgradil podjetje na določenem načinu dela, je priznanje, da ta način ni več optimalen, osebno boleče. Zato se raje oklepamo znanega. Kognitivna disonanca nas varuje pred nelagodjem. Ignoriramo informacije, ki rušijo našo sliko sveta. V podjetništvu pa to pomeni, da ignoriramo signale trga. Preboj nastopi šele, ko napake in spremembe ne doživljamo kot grožnjo, temveč kot informacijo.</p><h3><b>2. Prehod iz obrtniške v industrijsko logiko vodenja</b></h3><p>Mnogi podjetniki ostajajo ujetniki &#8220;sindroma supermana&#8221; in ostanejo v obrtniški logiki: vse moram sam vedeti, vse moram sam preveriti, vse moram sam potrditi. Ko podjetje zraste čez določeno mejo (npr. 20–30 zaposlenih), takšen centraliziran model postane ozko grlo, ki hromi razvoj in vodi v izgorelost. Skalabilnost organizacije zahteva prehod na sistemsko vodenje. To vključuje vzpostavitev jasnega delegiranja in uporabo KPI-jev, ki omogočajo upravljanje rezultatov namesto mikromenedžiranja posameznikov.</p><h3><b>3. Biološki in psihološki odpor do sprememb</b></h3><p>Spremembe niso naporne zato, ker bi bile kompleksne. Naporne so zato, ker naš živčni sistem ljubi varnost. Možgani so naravnani na preživetje, ne na nenehno učenje. Zato se vedno vračamo v cono udobja, dokler bolečina stagnacije ne preseže bolečine spremembe. Z doslednim ponavljanjem novih procesov lahko &#8220;reprogramiramo&#8221; organizacijske navade. Učinkovito uvajanje sprememb zato zahteva 40 % časa za pripravo in kar 40 % za utrjevanje nove situacije v vsakodnevno rutino.</p><h3><b>4. Past včerajšnjega uspeha</b></h3><p>Največja nevarnost stabilnega podjetja ni kriza. Je uspeh. Uspeh uspava. Daje občutek varnosti. Zmanjša budnost. Primeri iz prakse kažejo, da je strateška prožnost vprašanje preživetja. Včasih je potreben popoln pivot, umik iz panoge ali temeljna sprememba modela. Agilnost ni modna beseda. Je sposobnost, da pravočasno prepoznamo, da je zgodba, ki nas je pripeljala do sem, morda ne bo pripeljala naprej.</p><h3><b>5. Generacijski premiki v avtoriteti in znanju</b></h3><p>Danes avtoriteta znanja ne obstaja več na enak način kot nekoč, saj je znanje prosto dostopno prek tehnologije in umetne inteligence. Medtem ko starejše generacije cenijo lojalnost in konstantnost, mlajši zaposleni iščejo smisel, hitro komunikacijo in osebni razvoj.</p><p>Prehod v nove načine vodenja pomeni, da vodja ne ukazuje več &#8220;kako&#8221;, temveč ekipi nudi vire in odstranjuje ovire. To gradi kulturo zaupanja, ki je ključna za privabljanje talentov generacij Y in Z.</p><h3><b>6. Nasledstvo in profesionalizacija</b></h3><p>V družinskih podjetjih so spremembe še zahtevnejše.  Čustva in lastništvo se prepletajo z vodenjem, dodatno pa ga otežuje tudi nerazumevanja novih tržnih realnosti s strani ustanoviteljev. Uspešni primeri iz prakse kažejo, da je treba ločiti lastništvo od upravljanja in naslednikom omogočiti, da vpeljejo lastne vizije in orodja. Družinska ustava postavlja jasna pravila igre: kdo, pod kakšnimi pogoji in na kakšni podlagi sodeluje v podjetju. Z jasno ločitvijo med lastništvom in plačilom za delo preprečuje napetosti ter omogoča strokovno in stabilno vodenje družinskega podjetja.</p><h3><b>7. Digitalizacija kot vzvod za spremembe</b></h3><p>Uvedba informacijskih sistemov (ERP) oziroma digitalizacija pogosto služi kot &#8220;test inteligence&#8221; in ogledalo procesov v podjetju. Zaposleni spremembo sprejmejo le, če v njej vidijo neposredno korist za svojo tržno vrednost, ne pa zgolj dodatne birokracije.</p><p>Tehnologija se uvede hitro. Sprememba miselnosti ne. Zato je pri vsaki implementaciji ključno ustvariti občutek nujnosti in skeptike spremeniti v nosilce spremembe.</p><h3><b>Zaključek</b></h3><p>Vodenje oziroma upravljanje z odnosi ni cilj in ne sme biti cilj, temveč nenehen proces samorefleksije in učenja. Preživetje v svetu, kjer so spremembe edina stalnica, zahteva pogum za opustitev kontrolnih mehanizmov, kot je &#8220;štopanje&#8221; časa, in prehod k upravljanju na podlagi zaupanja in rezultatov. Za vsakega vodjo je ključno vprašanje: &#8220;Kje bom jaz in moje podjetje čez tri leta, če danes ne spremenimo ničesar?&#8221; Odgovor na to vprašanje je najmočnejše gorivo za vse razvojne premike, ki nas čakajo v prihodnosti.</p>								</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				</div>
		]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Cilji, ki niso tvoji, te bodo peljali na napačne poti</title>
		<link>https://pegasus-slovenija.si/cilji-26/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Pegasus]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 12 Dec 2025 10:52:12 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[KROG]]></category>
		<category><![CDATA[aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[osebnostna rast]]></category>
		<category><![CDATA[podjetniška rast]]></category>
		<category><![CDATA[suzana zupanc]]></category>
		<category><![CDATA[vodenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://pegasus-slovenija.si/?p=10740</guid>

					<description><![CDATA[Ko govorimo o vodenju podjetja, prevečkrat gledamo številke, premalokrat pa človeka. Prav zato v svojem najnovejšem zapisu naša sodelavka odpira pogled v notranji svet vodij in pokaže, zakaj brez osebne integritete, notranje jasnosti in predelanih vzorcev ni mogoče graditi podjetja, ki zdrži.]]></description>
			<style id="elementor-post-10740">.elementor-10740 .elementor-element.elementor-element-0d331ec > .elementor-widget-container{margin:0px 0px 0px 0px;padding:0px 0px 0px 0px;}.elementor-10740 .elementor-element.elementor-element-3fb18af{column-gap:0px;text-align:start;}</style>							<content:encoded><![CDATA[		<div data-elementor-type="wp-post" data-elementor-id="10740" class="elementor elementor-10740">
						<section class="elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-71090f5 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default rt-parallax-bg-no" data-id="71090f5" data-element_type="section" data-e-type="section">
						<div class="elementor-container elementor-column-gap-default">
					<div class="elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-9d7c55c" data-id="9d7c55c" data-element_type="column" data-e-type="column">
			<div class="elementor-widget-wrap elementor-element-populated">
						<div class="elementor-element elementor-element-0d331ec elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="0d331ec" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p>Na zadnjem Pegasusovem podjetniškem KROGu smo v zelo decemberskem vzdušju spregovorili o temi postavljanja ciljev. O tem, zakaj jih sploh postavljamo. Komu služijo. In zakaj nas včasih peljejo v izgorelost namesto v uspeh. </p><h2><br /><strong>Tukaj je 7 ključnih uvidov, ki smo jih izpostavili:</strong></h2>								</div>
				</div>
				<div class="elementor-element elementor-element-3fb18af elementor-widget elementor-widget-text-editor" data-id="3fb18af" data-element_type="widget" data-e-type="widget" data-widget_type="text-editor.default">
				<div class="elementor-widget-container">
									<p><strong>1. Cilji so orodje osebne svobode, ne zgolj poslovne produktivnosti</strong></p><p>Eden najmočnejših uvidov večera je bil, da cilj ni orodje za dosežke, ampak orodje za svobodo. Če si podjetnik sam ne postavi ciljev, mu jih bo postavil nekdo drug – trg, okolica, pričakovanja zaposlenih ali partnerjev. Takrat začne hoditi po tuji poti in živeti življenje, ki ni zares njegovo. Učinkovita postavitev ciljev ne pomeni kopice nalog, temveč jasen odgovor na vprašanje: &#8220;Kdo želim biti ob koncu leta?&#8221; Ko človek vidi sliko prihodnosti, ki ga osebno nagovarja, se lažje izogne avtomatizmom in odloča zavestno &#8211; tudi o tem, čemu bo rekel »ne«.</p><p><strong>2. Dolgi delovniki niso dokaz predanosti, ampak alarm za reorganizacijo</strong></p><p>Delati 12 ali 16 ur na dan ni znak herojstva, temveč pogosto posledica neurejenih procesov, slabe delegacije in preveč vlog, ki si jih lastnik naloži sam. V razpravi smo si priznali, da nam delo pogosto pomeni veliko. Podjetje je »naš otrok,« a brez časa za družino, telo in regeneracijo podjetnik hitro postane ujetnik lastnega sistema. Dolgoročno to ni vzdržna pot. Ameriški zgled produktivnosti temelji na osredotočenosti in učinkovitosti, ne prisotnosti. Če delaš cel dan, pa nič od tega, kar si naredil, ne prinaša vrednosti trgu, si samo utrujen, ne pa tudi uspešen.</p><h3><em><strong>&#8220;Naša podjetja nas rabijo. Ampak rabi nas tudi naše telo. Naša psiha. Naša družina. Naši odnosi.</strong></em>&#8220;</h3><p><strong>3. Preveč ciljev pomeni nobenega</strong></p><p>Ena najkoristnejših taktičnih usmeritev večera je bila priporočilo, da si podjetnik ne postavi več kot tri ključne cilje na leto. Če si jih postavi deset, se razvodeni pozornost in izgubi ostrina, ki je potrebna za dosego kateregakoli od njih. Trije cilji niso znak majhnosti, temveč zrelosti. Pomenijo, da znaš izbrati, čemu boš rekel da, in hkrati zavestno opustiti tisto, kar te mika, a te ne vodi tja, kamor želiš. S tremi cilji si ustvariš sistem odločanja, ki vsak teden filtrira naloge, sestanke in projekte. V praksi se je izkazalo, da podjetniki, ki si upajo zožiti fokus, pridejo dlje z manj napora in večjo jasnostjo. V času prenasičenosti z možnostmi je selektivnost nova oblika poguma.</p><p><strong>4. Cilji morajo biti živi dokument. Četrtletno korigiranje je nuja, ne slabost</strong></p><p>Razmere na trgu se spreminjajo hitreje, kot lahko podjetje sledi. Če cilje postavimo januarja in se jih oklepamo do decembra, vozimo podjetje s povezanimi očmi. četrtletna revizija ciljev je nujna. Ne zato, da se »popušča«, temveč zato, da ostanemo v stiku z realnostjo in podjetju omogočimo, da pravočasno odreagira. Če trg pade, je brezplodno vztrajati pri preambicioznih ciljih, kar ni motivacija, to je izčrpavanje ekipe. Če podjetje nenadoma zraste, a ekipo pusti nespremenjeno, tvega izgorelost in napake. Korigiranje ni priznanje poraza, ampak znak vodstvene odgovornosti.</p><p><strong>5. Osebni cilji so temelj poslovnih in ne obratno</strong></p><p>Podjetnik, ki ni osebno stabilen, zdrav in v stiku s seboj, ne more dolgoročno dobro voditi podjetja. Osebni cilji niso razvajenost, temveč temelj, brez katerega podjetniška vizija nima podpore. Vse več lastnikov podjetij ugotavlja, da podjetje služi njim le toliko, kolikor oni znajo služiti sebi kot človeku.</p><p><strong>6. Brez fokusa ni napredka. Telefon je orodje, ne gospodar</strong></p><p>Vsako obvestilo na telefonu pomeni vsaj 20 minut izgube kognitivne osredotočenosti. V digitalnem okolju, kjer se v eni uri skrolanja sprejme več informacij kot pred leti v celem dnevu, možgani ne zmorejo več temeljne refleksije. Produktivnost tako pada, kljub občutku »zaposlenosti«. Telefoni, notifikacije in preklapljanje med opravili niso zgolj motnja, temveč sistemska ovira, ki uničuje strateško mišljenje. Po drugi strani pa umetna inteligenca odpira prostor za delegacijo rutinskih nalog. A AI brez jasnih vprašanj in urejenih podatkov ostaja slepa pomoč. Kdor želi pridobiti čas, mora najprej upravljati s svojim fokusom.</p><p><strong>7. Letna refleksija naj bo orodje za rast, ne za samokritiko</strong></p><p>Ob koncu leta se pogosto ujameš v občutke krivde česa vsega nisi naredil. A veliko bolj koristno je, da si postaviš sedem ključnih vprašanj:<br />&#8211; Kaj sem si zadal?<br />&#8211; Kaj sem dosegel?<br />&#8211; Kaj ni uspelo? Zakaj?<br />&#8211; Kaj sem se iz tega naučil?<br />&#8211; Komu sem hvaležen?<br />&#8211; Kaj puščam za sabo?<br />&#8211; In predvsem kaj mi je manjkalo, (v smislu značaja), da bi dosegel več? Je bil to pogum? Doslednost? Lahkotnost? Ta zadnje vprašanje, o tem, kaj bi moral bolj <em>biti</em>, ne zgolj <em>imeti</em> ali <em>narediti,</em> je v resnici tisto, ki najbolj vpliva na to, kakšno leto nas čaka naslednje.</p><p><strong>Zaključni vpogledi</strong></p><p>Uspešno leto ni tisto, kjer dosežeš vse KPI-je, ampak tisto, kjer si na koncu še vedno ti.<br />Tisti, ki ne loči med svojim življenjem in podjetjem, bo na neki točki izgubil oboje.<br />Zato postavi cilje, ki so tvoji.<br />Ne tiste, ki “se pričakujejo”.<br />Ne tiste, ki izgledajo dobro na papirju.<br />Ampak tiste, ki te kličejo.</p>								</div>
				</div>
					</div>
		</div>
					</div>
		</section>
				</div>
		]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
