Na našem podjetniškem webinarju smo gostili ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, g. Zdravka Počivalška. 

Za virtualno mizo sta sedla z dr. Robertom Ličnom, spremljali pa smo ju člani in ostali zainteresirani podjetniki. 

Od ministra Počivalška smo dobili nekaj odgovorov na vprašanja, ki so jih zastavili prijavljeni udeleženci.

Posnetek pogovora si lahko ogledate na spodnjem videu, daljši zapis pa vas čaka tudi spodaj na strani.

Geslo za ogled videa prejmete po izpolnjenem obrazcu TUKAJ

Minister Počivalšek: »V prvi vrsti sem gospodarstvenik in razumem, s čim se podjetja v Sloveniji trenutno soočajo.«

Pegasusov podjetniški webinar z ministrom Zdravkom Počivalškom, 09. december 2020 ob 14.00

»Trenutna kriza ima zdravstveni, ekonomski in predvsem psihološki del in če ne bomo na psihološkem delu naredili nekega napredka, ne bomo uspešni ne na zdravstvenem, ne na ekonomskem področju,« je v otvoritvenem nagovoru Pegasusovega podjetniškega webinarja poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. 

Z direktorjem Podjetniškega centra Pegasus dr. Robertom Ličnom sta spregovorila o trenutnih razmerah v gospodarstvu, vplivu do sedaj sprejetih gospodarskih ukrepov na mala in srednja podjetja ter o podpori, ki bo namenjena okrevanju podjetniškega sektorja. Med več kot 100 vprašanj, ki so jih ministru zastavili prijavljeni podjetniki, sta odgovorila na nekaj najbolj aktualnih. Večina podjetnikov je usmerjena v prihodnost in na to, kako bomo sanirali pogorišča trenutne krize, dotaknili pa so se tudi PKP7.

»Z ukrepi, ki smo jih do sedaj sprejeli, želimo ohranit čim več podjetij. Glavnina ukrepov je namenjena preživetju naših podjetij v teh zamejenih pogojih poslovanja. Spomladi me je bilo bolj strah kot sedaj in ponosen sem, da smo smelo pustili industrijo odprto, ta pa je ravnala odgovorno, tako da nismo imeli nobenega večjega jedra okužb. Zdaj se ukvarjamo s tem, da bodo podjetja tudi znotraj tega drugega vala preživela. S splošnimi ukrepi naslavljamo predvsem vprašanje preživetja podjetij in nismo še prišli do tega, da bi konkretneje vzpodbudili obnovo in rast,« je povedal minister.

Ministrove odgovore na nekatera izmed najbolj perečih vprašanj, smo zbrali spodaj.

Kaj se spreminja v gospodarskem delu PKP 7?

»S PKP7 v gospodarskem delu načrtujemo neposredno pomoč dejavnostim, ki jih je drugi lockdown najbolj prizadel ter premoščanju likvidnostnih težav vseh podjetij preko ugodnih kreditov. Pripravili smo korekcije PKP6 v ukrepu delnega sofinanciranja fiksnih stroškov, dvigujemo znesek subvencije za tiste, ki so najbolj prizadeti, formiramo sklade za hitre kredite, delamo fond za investicije in obratna sredstva v turizmu in imamo še nekaj manjših ukrepov, kot je ta, da rahljamo zahteve za realizacijo pogodb o investicijah. V osnovi je PKP7 namenjen korekciji dosedanjih ukrepov in naslovitvi težav tistih, ki jih je drugi val pandemije najbolj prizadel.«

Kako pa kaže delnemu kritju stroškov?

Namen ukrepa delnega kritja fiksnih stroškov po PKP6 je, da zagotovimo sredstva podjetjem, ki imajo v zadnjem kvartalu 2020 padec prihodkov v primerjavi z letom 2019 vsaj za 30 odstotkov. Sredstva za pokrivanje fiksnih stroškov so namenjena za najemnine, zavarovanja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in stroške energije. Ne gre za dejansko direktno kritje fiksnih stroškov, ki bi jih podjetja morala dokazovati z računi, pogodbami itd., kar bi bilo to administrativno zelo težko urediti na vzdržen način, temveč smo se odločili, da vežemo pokrivanje teh stroškov v odnosu na padec prometa. V PKP7 dvigujemo limit iz 1.000 EUR na 2.000 EUR na zaposlenega za najbolj prizadeta podjetja.

Minister je obrazložil, da bomo vsa razpoložljiva sredstva morali nameniti za obnovo oziroma ponovni zagon gospodarstva. »Tukaj imamo malo sreče, ker se začenja nova finančna perspektiva, ki bo – skupaj z evropskim skladom za okrevanje – gospodarstvu namenila izdatna sredstva za obnovo in ponovni nagon. Zdaj intenzivno pripravljamo programske dokumente za pridobitev evropskih sredstev iz obeh virov in računamo pri tem na polno sodelovanje vseh ključnih sektorjev, tako države, gospodarstva, raziskovalnega in nevladnega sektorja...«

Iz nove evropske finančne perspektive imamo na voljo 10,3 milijarde evrov (približno pol povratni, pol nepovratnih), če k temu dodamo še 1,9 milijarde sredstev, ki so nam na voljo še iz iztekajoče se perspektive, pomeni, da bomo imeli v prihodnjih letih na voljo rekordnih 12,2 milijarde evrov.

Za področje gospodarstva bo na voljo približno tretjina tega zneska, ki bodo namenjena trem ciljem oziroma vsebinam:  za raziskave, razvoj in inovacije, za digitalizacijo in naložbe v zeleno oz. krožno gospodarstvo ter za infrastrukturo oziroma kadre. To so sredstva, s katerimi bomo omogočili dodatno pomoč, definitivno pa je potrebno poudariti, da smo ohranili našo bonitetno oceno in se zadolžujemo rekordno nizko, kar pomeni, da bomo lahko vzpodbudili javne investicije, s katerimi bomo dali dodaten zagon določenim delom našega gospodarstva.

Podjetništvo bomo spodbujali z zagonskimi vzpodbudami, vavčerji, podporo podjetjem preko mentorskih shem, snovno in energetsko učinkovitost podjetij. V okviru regionalnega razvoja bodo razvojna sredstva namenjena problemskim področjem z visoko stopnjo brezposelnosti - govorimo o obmejnih področjih, kjer si želimo ohranitev delovnih mest. Pri turizmu gre za vlaganje v turistične produkte, infrastrukturo in digitalizacijo ter vitalno transformacijo. Z naše perspektive se bo pomembno vlagalo v internacionalizacijo in prodajne poti, saj vemo, da je 85% vsega kar naredimo v Sloveniji, namenjenega izvozu in prav zato moramo vzpodbujati vse dele gospodarstva k večji internacionalizaciji, ki vsekakor pomeni pomemben korak naprej.«

Kako bo s storitvenimi podjetji, ki so glavni generator zaposlitev v malih in srednjih podjetjih?

Minister odgovarja: »V tem trenutku smo v fazi drugega lockdowna in nimamo napredka v obvladovanju krize, predvsem iz naslova, da se v praksi ukrepi za zajezitev krize ne spoštujejo. Imamo podatek, da je v Sloveniji skoraj 40-odstotkov ljudi, ki izjavljajo, da se ukrepov ne držijo in imamo težko nalogo najti rešitev, kako naprej. Po mojem mnenju ukrepov ne moremo še dodatno zaostrovati, če še trenutnih ne spoštujemo.

Storitvena dejavnosti je na eni strani zaprta, na drugi strani pa ugotavljamo, da jih veliko obratuje na črno. Sedaj imamo dve možnosti: ali ostanemo pri delovanju dejavnosti na črno in dopuščamo nekontrolirano širjenje okužb ali pa delovanje dovolimo pod strogimi ukrepi. Zdravstvene zahteve je treba zaostriti, vendar je storitveni dejavnosti potrebno omogočiti delovanje predvsem iz dveh razlogov: najprej iz čiste ekonomike, da imajo ljudje sami v rokah svojo usodo, državo pa se s tem razbremenijo dela pomoči, drugič pa iz vidika, da ljudje lahko delajo. Navsezadnje  imamo vendarle tudi psihološko krizo. Najbolj učinkovito proti širjenju okužb je, da se ljudje nekontrolirano ne družijo, torej jim moramo omogočiti, da se družijo kontrolirano.«

Podjetnike so zanimale tudi sistemske rešitve izven kriznih ukrepov, zato smo pogovor usmerili na področje pridobivanja sredstev iz javnih razpisov ter prepotrebno debirokratizacijo le-teh. 

Kako in kdaj se pričakuje debirokratizacija postopkov za pridobitev sredstev iz razpisov?

»Po 6 letih ministrovanja lahko rečem, da smo razdelali sistem, ki omogoča korektno distribucijo denarja, ne morem pa trditi, da smo razdelali sistem, ki omogoča, da bomo z razpisi dosegli vse cilje in da smo ta sistem dovolj debirokratizirali. Ko pripravljamo nek razpis, imamo že miselni sistem naravnan na to, kako bi vanj vgradili varovalke, ki bi onemogočile »izigravanje« pravil igre. In ravno iz tega, sicer upravičenega naslova, pridejo v razpis nemogoči pogoji in tudi zato se marsikateri podjetnik raje odloči, da se na razpis ne prijavi. Seveda je temu treba narediti konec in zato imamo v kabinetu predsednika vlade državnega sekretarja za debirokratizacijo. Ne gre zgolj za področje razpisov, temveč gre za ukrepe na davčnem področju, gospodarskem področju kot npr. avtomatizacija izpolnjevanja obrazcev v javni upravi, zagotovitev vodenja podatkov o poslovnih subjektih v enem registru, uvajanje enkratnega poročanja oziroma enkratno posredovanje podatkov državnim organom, takojšnje reševanje vlog, poenostaviti želimo refundacije bolniških nadomestil, poenostaviti postopke pri delovanju podpornih agencij, poenostavljeno delo od doma, skrajšanje postopkov pridobitve delovnih dovoljenj, poenostavitve pri upokojitvah, ovire pri poslovanju s FURS-om, poenostaviti postopke pri čezmejnem poslovanju …itd. Skratka, celovito smo se lotili področja, ki ga mnogi podjetniki in državljani postavljajo kot eno glavni ovir za delo in življenje v Sloveniji, to je prenormiranost.«

Ob omenjenem je izpostavil, da se pri razpisih kažejo uspehi na segmentu malih in srednjih podjetjih, kjer so preko Slovenskega podjetniškega sklada na voljo vavčerji do 10.000 EUR, s enostavno digitalno prijavo, tako da se celotni postopek dodeljevanja pomoči procesira zelo hitro. Hitrejša odobritev sredstev in pospešitev postopkov je še posebej pomembna, saj bo v prihodnosti omenjenih sredstev trikrat več, zato je toliko bolj nujno, da bodo podjetja imela voljo za prijavo in bodo razpisi taki, da bodo dali prave rezultate.

Kako je z zakonsko ureditvijo dela na domu?

»Dejstvo, je da smo se v zadnjih mesecih morali vsi privaditi na delo na daljavo. Tudi na ministrstvu smo v krizi smo ugotovili, da imamo na tem področju velike rezerve. Bo pa potrebno seveda zakonsko uredit to tematiko. Najbolj pomembno pa je, da postanemo bolj zrela družba in da si zaupamo, ter da bomo znali in zmogli naše delo meriti po tem kar naredimo in ne po tem ali smo bili v službi 8 ur. Tukaj moramo priti do tega, da bomo ocenjevali opravljeno delo.«

Poleg vprašanj, usmerjenih v okrevanje predvsem malih in srednjih podjetij, je dr. Lična zanimalo tudi, kje minister osebno v teh časih črpa voljo, da ne obupa in navkljub na trenutke zelo pesimističnemu vzdušju vztraja. »Osebno me žene volja do dela, energijo mi dajete gospodarstveniki. Pogosto je komunikacija z gospodarskim delom zame stik z zdravim in normalnim razmišljanjem, na drugi strani pa me žene trma. Ne delam si utvar, da sem najpametnejši, a prepričan sem, da imam zdravo kmečko pamet, s katero se da pri nekaterih zadevah najti pametne predloge.«

Minister Počivalšek je sklenil pogovor z besedami, da kot politik računa na podjetnike v gospodarstvu, saj verjame, da bodo s svojim načinom praktičnega reševanja problemov in zdravorazumskimi rešitvami najbolj pripomogli k okrevanju gospodarstva, ki nas čaka.

 »Če bomo skupaj znali izluščiti pametne rešitve, se nam ni potrebno bati. Pri svojem delu sem optimist, saj se zavedam, da gospodarstvo deluje in funkcionira tudi v težkih časih in da se mnoge rešitve v gospodarstvu najdejo hitreje, kot se najdejo recimo v politiki. Zaupajte vase, čuvajte svoje zdravje in zdravje svojih zaposlenih, da bomo lahko tudi drugim dopovedali, da smo v gospodarstvu dobri tudi pri obvladovanju zdravstvene krize,« je za konec pogovora še dodal minister Počivalšek.