V spodnjem posnetku si lahko ogledate celotno predavanje, pod njim pa vas čaka zapis predavatelja, dr. Janeza Kolarja.

Prijeten ogled!


Da bi se podjetje dokopalo do razmeroma dobrih zamisli o dolgoročnih naložbah, mora predvsem ustvariti delovno okolje in razpoloženje, v katerem se bodo ves čas „rojevale“ praktično uporabne zamisli.  To je po navadi eden najtežjih problemov za vodstvo podjetja in od tega, kako ga reši, je odvisno, ali bo podjetje bolj ali manj uspešno

- Dr. Dušan Mramor

Ne, to (še) ni izsek iz moje (nastajajoče!) knjige o inovativnosti, ampak je ta odstavek na papir zlil profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani, dr. Dušan Mramor, v knjigi Uvod v poslovne finance (GV, 1993).

Ti dve povedi, ki sta se znašli v učbeniku za prihajajoče generacije poslovnežev in podjetnikov, že sami po sebi prikazujeta, kako pomembno (in hkrati redko, dragoceno) je posedovanje dobrih zamisli, oz. angažiranje ljudi, ki nam jih bodo pomagali generirati, izluščiti zrno od plevela in, kar je najbolj pomembno, osmisliti in uresničiti.

1. DOLOČITEV CILJEV, POSLANSTVA, VIZIJE.

Za premagovanje poslovnih izzivov, ali pa problemov, če vam je tako poimenovanje ljubše, potrebujemo določitev smeri, kamor bomo usmerjali energijo in vse vire, ki so nam na razpolago - torej VIZIJO in CILJE.

Glede na specifično situacijo v našem podjetju je morda spet prišel čas za določitev, oz. pregled, popravek ali spremembo ciljev. Če se je od tedaj, ko smo prejšnjič (prvič?) zastavili vizijo in poslanstvo že veliko spremenilo, je morda zdaj odličen čas, da se tega lotimo znova. Morda je vmes prišlo do velikih sprememb v tehnologiji, razmerah na tržišču, morda je prišlo tudi do spremembe uprave, lastnikov, ali pa celo do menjave generacij.

Če smo to že počeli, vemo ZAKAJ in znamo vnaprej ceniti rezultate procesa. Če se tega lotevamo prvič, globoko vdihnimo in se pogumno odpravimo na pot.

Mimogrede, v obeh primerih vam lahko zelo koristimo Pegasusovi strokovnjaki.

Tega koraka se najprej lotimo tako, da USTVARJANJU in DOMIŠLJIJI prepustimo prosto pot. Vse kar smo do sedaj pomišljali in RAZMIŠLJALI, naj bo le platforma, od koder bo poletela naša poslovna in podjetniška domišljija ...

Na začetku tega procesa je vse dovoljeno, vse ideje so dobre in vse zamisli, ki jih znotraj delovne skupine zaznamo, skušamo ujeti na papir (pogost metode so možganska nevihta – "brainstorming", zapisovanje idej, scrum, metoda 6-3-5, itd. itd).

Naslednja, zelo pomembna poteza je OVREDNOTENJE IDEJ, ki smo jih nanizali skupaj na nebu naše domišljije. Če je bil prejšnji korak, ustvarjanje, čim bolj odprt, brez presojanja, brez racionaliziranja, bo v naslednjem koraku situacija obratna. Mimogrede, ko sem to leta in leta izvajal v skupinah širom domovine in tudi v tujini, smo pogosto prišli do idej, kot npr. „skakanje iz letala brez padala“. Seveda vemo, da to ne gre čisto tako, ampak možganska nevihta nas je (pravzaprav naše nevrone) privedla do najbolj odbitih idej, v fazi generiranja idej pa je čisto vseeno, ali je ideja izvedljiva, ali je realistična, samo da tek misli v skupin teče in teče.
Ko smo ideje prečesali smo jih razporedili od manj do bolj izvedljive, ločili bisere od slame in izluščili zrno od plevela. (Zanimivo, koliko klenih slovenskih pregovor s najde na tem področju.) Torej vemo, kaj želimo. Priti od točke A do točke B.

Pa tudi "znamenita točka B", kamor ciljamo, nam ne pomaga prav dosti, če je vedenje o njej omejeno na ozek krog ljudi, včasih celo na enega samega. Naslednji logični korak je torej:

2. KOMUNCIRANJE VIZIJE in RAZPOREDITEV CILJEV – Od strateških, pa vse do najbolj operativnih.

Ko dejansko dosežemo razumevanje vizije s strani svojih sodelavcev, smo avtomatično skočili med 5% tistih delovnih okolij, kjer ljudje vedo, ZAKAJ delajo, in poskrbimo "le" še za to, da bodo vedeli KAJ jim je storiti ter (če se le da), da bodo vse njihove ključne aktivnosti povezane s strateškimi cilji podjetja ter da bodo razumeli svojo vlogo na tej poti.

3. IZVEDBA

Ugotovilo smo, da so določitev vizije, poslanstva, definiranje ciljev in strategije seveda nadvse pomembni. Po ugotovitvah Norton in Kaplan, Harvard Business School, pa je pomembnejša le še IZVEDBA, torej da svoje sodelavke in sodelavce pri uresničevanju zastavljenih ciljev spremljamo, bodrimo, spodbujamo.

Seveda lahko pri tem s pridom uporabite moderna in učinkovita IKT orodja, kot vselej pa tudi Pegasusove strokovnjake.

Naj bo tale pomlad '21 ena sama spodbudna in učinkovita manifestacija inovativnosti in razcveta!

Dr. Janez M. Kolar